KATALOG PISNIH IZPITNIH VPRAŠANJ
LICENCA Športni pilot letala - PPL(A)
05022004 PPL(A) Ref. kat. 2004
LJUBLJANA 2004
NEURADNA KOPIJA, vir podatkov http://www.caa-rs.si/

A-0001

Vpadni kot je kot med


1	vzdolžno osjo trupa zrakoplova in smerjo zračnega toka.
2	vzdolžno osjo trupa zrakoplova in tetivo profila.
3	tetivo profila in smerjo zračnega toka.
4	tetivo profila vodoravnega repa in tetivo profila krila.

A-0002

Kot med smerjo zračnega toka in tetivo profila je


1	konstrukcijski kot.
2	vpadni kot.
3	drsni kot.
4	kot vzpenjanja.

A-0003

Kateri je tisti vpadni kot krila, pri katerem lahko na splošno pričakujemo zlom vzgona?


1	3° - 5°.
2	5° - 10°.
3	10° - 18°.
4	Večji od 25°.

A-0004

Kritični vpadni kot krila zrakoplova


1	se poveča, če se masno središče zrakoplova pomakne naprej.
2	se spremeni, če se spremeni masa zrakoplova.
3	ni odvisen od mase zrakopolova.
4	se zmanjša, če se masno središče zrakoplova pomakne nazaj.

A-0005

Konstrukcijski kot je


1	kot med smerjo zračnega toka in tetivo profila.
2	kot med višinskim krmilom in tetivo višinskega stabilizatorja.
3	razdalja med prednjim robom krila in vzdolžno osjo zrakoplova.
4	kot med tetivo profila in vzdolžno osjo zrakoplova.

A-0006

Vitkost krila je razmerje med


1	razponom kril in globino krila v korenu.
2	razponom kril in srednjo globino profila.
3	kvadratom globine krila in razponom.
4	globino in debelino profila krila.

A-0007

Kaj se dogaja z vzgonom in uporom krila, če vpadni kot preseže kritični vpadni kot?


1	Vzgon in upor pričneta padati.
2	Vzgon še naprej narašča, upor pa prične padati.
3	Vzgon prične padati, upor pa še naprej narašča.
4	Vzgon in upor ostaneta enaka tistima na kritičnem vpadnem kotu.

A-0008

Kakšna je odvisnost sile vzgona in vitkosti krila?


1	Če vzgon raste, vitkost krila pada.
2	Večja vrednost vitkosti krila pomeni več vzgona pri isti kvadraturi krila.
3	Večja vrednost vitkosti krila pomeni manj vzgona pri isti kvadraturi krila.

A-0009

Katera od označenih točk na sliki polare krila predstavlja režim vpadnega kota najmanjšega padanja?


1	Točka 2.
2	Točka 4.
3	Točka 5.
4	Točka 6.

A-0010

Katera od označenih točk na sliki polare krila predstavlja režim vpadnega kota najboljše finese?


1	Točka 2.
2	Točka 4.
3	Točka 5.
4	Točka 6.

A-0011

Katera od označenih točk na sliki polare krila predstavlja režim kritičnega vpadnega kota?


1	Točka 1.
2	Točka 4.
3	Točka 5.
4	Točka 6.

A-0012

Katera od označenih točk na sliki polare krila predstavlja režim vpadnega kota najmanjšega upora?


1	Točka 3.
2	Točka 4.
3	Točka 5.
4	Točka 7.

A-0013

Dotikališče tangente iz koordinatnega izhodišča s polaro krila označuje


1	kritični vpadni kot.
2	vpadni kot najmanjšega padanja.
3	vpadni kot ničelnega vzgona.
4	vpadni kot najboljše finese.

A-0014

Kateri sili tvorita rezultirajočo aerodinamično silo?


1	Vzgon in hitrost.
2	Upor in hitrost.
3	Vzgon in upor.
4	Hitrost in čelni upor.

A-0015

Značilnost simetričnega profila je, da


1	ne tvori nobenega vzgona.
2	ima najmanjši inducirani upor pri pozitivnem vpadnem kotu.
3	ima od vpadnega kota praktično neodvisno prijemališče aerodinamične sile.
4	ima ugodne vrednosti razmerja med vzgonom in uporom.

A-0016

Kako se pri povečevanju vpadnega kota do kritičnega vpadnega kota vede prijemališče aerodinamične rezultante normalnega profila?


1	Pomika se nazaj.
2	Ne menja svoje lege.
3	Pomika se navzgor.
4	Pomika se naprej.

A-0017

Količnik zračnega upora telesa je v največji meri odvisen od


1	mase telesa.
2	oblike in lege telesa v zračnem toku.
3	temperature zraka.
4	snovi, iz katere je telo.

A-0018

Katero od navedenih teles istega čelnega preseka ima pri isti hitrosti največji zračni upor?


1	Ravna plošča.
2	Kaplja.
3	Votla polkrogla, odprta proti toku.
4	Polna krogla.

A-0019

Pri podvojitvi hitrosti obtekanja se količnik zračnega upora telesa


1	podvoji.
2	ne spremeni.
3	poveča 4-krat.
4	poveča 6-krat.

A-0020

Sila zračnega upora telesa je odvisna od


1	upora oblike, mase in od snovi, iz katere je telo.
2	količnika upora, upora oblike in skupne površine telesa.
3	količnika upora, skupne površine, dinamičnega tlaka in vzgonskega količnika.
4	količnika upora, velikosti čelnega preseka in gostote ter hitrosti zraka.

A-0021

Upor, ki nastaja zaradi izenačevanja tlakov na konceh krila, imenujemo


1	inducirani upor.
2	upor interference.
3	skupni upor.
4	oblikovni upor.

A-0022

Kaj je vzrok nastajanja vrtincev na konceh kril v letu?


1	Odklonjena zakrilca pri težkih letalih.
2	Odklon zračnega toka za zadnjim robom krila navzgor kot posledica tvorbe vzgona.
3	Zaradi tvorbe vzgona pride pod krilom do gibanja zračnega toka navzven, nad krilom pa navznoter; posledica so vrtinci na konceh kril.

A-0023

V katero smer rotirajo vrtinci na konceh krila?


1	Sourno na levem in protiurno na desnem vrhu krila, gledano v smeri leta.
2	Protiurno na levem in sourno na desnem vrhu krila, gledano v smeri leta.
3	Od spodnje zadnje strani zrakoplova v smeri navzgor in naprej, tako da je os vrtincev vzporedna z nosilcem krila.

A-0024

Kako se spreminja inducirani upor zrakoplova s hitrostjo?


1	Pada z zmanjševanjem hitrosti.
2	Raste z zmanjševanjem hitrosti.
3	Ni odvisen od hitrosti.
4	Raste s hitrostjo, vendar samo nad 180 kt.

A-0025

Katera oblika krila ima največji inducirani upor?


1	Pravokotna.
2	Trapezna.
3	Eliptična.
4	Dvojni trapez.

A-0026

Zmanjšanje induciranega upora krila dosežemo med drugim tudi


1	z manjšim razponom krila.
2	z zakrilci.
3	z enako globino vzdolž razpona krila.
4	s krilom velike vitkosti.

A-0027

Kaj se dogaja z induciranim uporom med vzletanjem po odlepitvi od tal, ko se zrakoplov prične dvigati in se vpliv talnega efekta zmanjšuje?


1	Hitro pada.
2	Počasi pada.
3	Ostaja nespremenjen.
4	Hitro narašča.

A-0028

Najboljša finesa ali drsno število zrakoplova je


1	bistveno ugodnejše pri večjih masah zrakoplova.
2	odvisno od lege masnega središča zrakoplova.
3	praktično neodvisno od mase zrakoplova.

A-0029

Katera sila je v drsnem letu enaka sili teže zrakoplova?


1	Vzgon.
2	Rezultanta med vzgonom in uporom.
3	Navpična komponenta vzgona.
4	Rezultanta med vzgonom in hitrostjo.

A-0030

Katere so štiri sile, ki delujejo na zrakoplov v letu?


1	Moč, hitrost, teža in zračni upor.
2	Moč, hitrost, teža in trenje.
3	Vlečna sila, vzgon, gravitacijski pospešek in teža.
4	Vlečna sila, vzgon, teža in zračni upor.

A-0031

Štiri sile, ki delujejo na zrakoplov, so v ravnotežju, ko le-ta


1	stoji na tleh.
2	pospešuje.
3	zmanjšuje hitrost.
4	leti s stalno progresivno in navpično hitrostjo.

A-0032

V kakšnem medsebojnem odnosu so si v vodoravnem letu naravnost s stalno hitrostjo vzgon, upor, vlečna sila in teža zrakoplova?


1	Vzgon je enak uporu, vlečna sila pa teži.
2	Seštevek vzgona, upora in teže je enak vlečni sili.
3	Seštevek vzgona in teže je enak seštevku vlečne sile in upora.
4	Vzgon je enak teži, vlečna sila pa uporu.

A-0033

Vzgon na krilu zrakoplova


1	je posledica podtlaka na zgornji in nadtlaka na spodnji strani krila.
2	ima prijemališče vedno v masnem središču zrakoplova.
3	ima vedno natanko isto vrednost kot sila teže zrakoplova, sicer le-ta ne bi mogel leteti.
4	deluje navpično.

A-0034

Kako se vede vzgonski količnik, če pilot z vlečenjem krmilne palice oz. volana proti sebi povečuje vpadni kot krila?


1	Raste in doseže največjo vrednost pri kritičnem vpadnem kotu.
2	Raste in doseže največjo vrednost pri vpadnem kotu najboljše finese.
3	Pada in doseže najmanjšo vrednost pri vpadnem kotu najmanjšega padanja.
4	Pada in doseže najmanjšo vrednost pri vpadnem kotu najmanjšega upora.

A-0035

Katera dva pogoja normalno povečata vzgon?


1	Zmanjšanje vpadnega kota krila in povečanje razlike vpadnih kotov krila in vodoravnega repa.
2	Povečanje kota med vzdolžno osjo zrakoplova in horizontom ter zmanjšanje hitrosti.
3	Povečanje vpadnega kota krila in povečanje hitrosti.
4	Zmanjšanje konstrukcijskega kota krila in povečanje hitrosti.

A-0036

Pri izvlečenju zakrilc se poveča zakrivljenost profila krila. Kako to vpliva na vzgon in upor zrakoplova?


1	Oba se povečata.
2	Oba se zmanjšata.
3	Vzgon se poveča, upor pa zmanjša.
4	Vzgon se zmanjša, upor pa poveča.

A-0037

V primeru solo letenja na večsedežnem motornem zrakoplovu je glede na letenje, če bi bilo na krovu več oseb, potrebno upoštevati, da


1	je hitrost zloma vzgona manjša.
2	je kritični vpadni kot ugodnejši, to je večji.
3	lahko v primeru odpovedi motorja računamo na večjo maksimalno fineso.
4	je hitrost zloma vzgona večja.

A-0038

Kako vpliva povečanje obtežbe krila na minimalno hitrost zrakoplova? Minimalna hitrost


1	je večja.
2	je manjša.
3	ostane nespremenjena, ker je odvisna samo od nagiba zavoja.
4	ostane nespremenjena, ker je odvisna samo od nagiba zavoja in položaja zakrilc.

A-0039

Pri povečanju obtežbe kril za 20% se minimalna hitrost zrakoplova poveča za približno


1	0%.
2	10%.
3	30%.
4	20%.

A-0040

Približno koliko znaša povečanje minimalne hitrosti zrakoplova, če mu povečamo maso za 40%?


1	0%.
2	100%.
3	40%.
4	18%.

A-0041

Velikost količnika preobremenitve danega zrakoplova, ki ga lahko pričakujemo v letu, je odvisna od


1	lege masnega središča zrakoplova.
2	hitrosti zrakoplova.
3	intenzivnosti, s katero obremenitev deluje na zrakoplov.
4	velikosti kritičnega vpadnega kota zrakoplova.

A-0042

Katera sila je vzrok kroženja zrakoplova s krili oz. helikoperja?


1	Navpična komponenta sile vzgona.
2	Centrifugalna sila.
3	Povečana sila vzgona.
4	Vodoravna komponenta sile vzgona.

A-0043

Z zrakoplovom je v zavoju potrebno leteti s povečano hitrostjo zato, da


1	preprečimo drsenje na krilo.
2	zrakoplov ne bi spreminjal nagiba.
3	kompenziramo protismerno zavijanje po smeri.
4	ostane vpadni kot krila enak tistemu v letu naravnost.

A-0044

V kroženju je sila vzgona


1	enaka tisti pri letu naravnost.
2	vedno dvakrat večja kot pri letu naravnost.
3	večja kot pri letu naravnost.
4	manjša kot pri letu naravnost, ker centrifugalna sila nadomešča del vzgona.

A-0045

Kaj je lahko posledica odlepitve zračnega toka s profila krila v zavoju?


1	Velike sile, potrebne za odklone krmil.
2	Bočno drsenje navzven.
3	Bočno drsenje navznoter.
4	Vrij.

A-0046

Kateri od osnovnih elementov leta vedno poveča količnik preobremenitve zrakoplova?


1	Vzpenjanje.
2	Zavoj.
3	Zlom vgona.
4	Bočno drsenje.

A-0047

Največji dopustni nagib zavoja, ki ga smemo izvajati z zrakoplovom, katerega največji dovoljeni količnik preobremenitve znaša +2,5 G, je


1	66°.
2	63°.
3	58°.
4	54°.

A-0048

Kakšen je največji dopustni nagib zavoja, ki ga smemo izvajati z zrakoplovom, katerega največji dopustni količnik preobremenitve je +3,8 G?


1	75°.
2	71°.
3	67°.
4	63°.

A-0049

Količnik preobremenitve zrakoplova v zavoju z nagibom 60° znaša


1	1,5 G.
2	2,0 G.
3	0,5 G.
4	1,0 G.

A-0050

Približno koliko vzgona morajo tvoriti krila 3.300 lb težkega zrakoplova v zavoju z nagibom 20° brez izgube višine?


1	1.200 lb.
2	3.921 lb.
3	3.510 lb.
4	6.850 lb.

A-0051

Krila 4.600 lb težkega zrakoplova morajo tvoriti v zavoju z nagibom 50° brez izgube višine silo vzgona v iznosu


1	5.400 lb.
2	5.720 lb.
3	8.180 lb.
4	7.160 lb.

A-0052

V zavoju nagiba 55° brez izgube višine morajo krila 2.300 lb težkega zrakoplova tvoriti silo vzgona v iznosu


1	4.010 lb.
2	4.620 lb.
3	2.330 lb.
4	5.250 lb.

A-0053

Hitrost zloma vzgona zrakoplova v zavoju


1	pada s povečevanjem nagiba.
2	raste s povečevanjem nagiba.
3	pada z zmanjševanjem polmera.
4	ni odvisna od nagiba in polmera.

A-0054

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo uporabo zakrilc v zavoju, je pravilna? Če v zavoju


1	spustimo zakrilca, se hitrost zloma vzgona poveča.
2	dvignemo zakrilca, se hitrost zloma vzgona poveča.
3	dvignemo zakrilca, je potrebno palico oz. volan zrakoplova potisniti nekoliko naprej.

A-0055

Indicirana hitrost zloma vzgona (indicirana minimalna hitrost) z rastočo višino


1	enakomerno pada.
2	enakomerno narašča.
3	ostaja nespremenjena.

A-0056

Ali pride do zloma vzgona na krilu določenega zrakoplova vedno pri istem vpadnem kotu?


1	Ne, ker pride do zloma vzgona vedno pri isti hitrosti.
2	Da, brez izjeme.
3	Ne, ker je minimalna hitrost odvisna od mase zrakoplova in nagiba zavoja.

A-0057

Kako preprečimo, da zrakoplov po odtrganju zračnega toka na eni polovici krila in zdrsu na krilo na pade v vrij?


1	Vsa krmila moramo takoj odkloniti v nasprotno stran od smeri vrtenja.
2	Palico moramo povleči proti sebi, da zrakoplov preide v normalen položaj.
3	Takoj moramo odpreti zračne zavore.
4	Smerno krmilo moramo odkloniti proti smeri zdrsa in popustiti višinsko krmilo naprej, da zrakoplov pridobi na hitrosti.

A-0058

Kdaj lahko pride na krilu zrakoplovu do zloma vzgona?


1	Samo takrat, ko je nos zrakoplova visoko nad horizontom in je hitrost majhna.
2	Samo takrat, ko hitrost pade pod vrednost iz priročnika.
3	Pri vsaki hitrosti in pri vsaki legi nosa zrakoplova glede na horizont.
4	Samo takrat, ko je nos zrakoplova visoko nad horizontom.

A-0059

Ali je mogoče, da pade zrakoplov v vrij, ne da bi pri tem prišlo na krilu do zloma vzgona?


1	Da, pri hitrostih, večjih od hitrosti zloma vzgona.
2	Da, če je masno središče zrakoplova v zadnji legi.
3	Ne, ker je vrij posledica oziroma nadaljevanje zloma vzgona.

A-0060

Kaj se dogaja s krmili in kaj s hitrostjo letala oz. jadralnega letala v vriju?


1	Krmila so trda, hitrost hitro narašča.
2	Krilci sta "prazni", hitrost je sorazmeroma stalna.
3	Krmila so trda, hitrost je stalna.
4	Krilci sta mehki, hitrost hitro narašča.

A-0061

Kaj se dogaja s krmili in kaj s hitrostjo letala oz. jadralnega letala v strmi spirali?


1	Krmila so trda, hitrost hitro narašča.
2	Krilci sta "prazni", hitrost je sorazmeroma stalna.
3	Krmila so trda, hitrost je stalna.
4	Krilci sta mehki, hitrost hitro narašča.

A-0062

Do zloma vzgona na krilu motornega zrakoplova pride, če


1	je nos zrakoplova visoko glede na vzdolžno os.
2	je hitrost premajhna glede na konstruktivni kot krila.
3	je moč motorja premajhna.
4	se vpadni kot približa kritičnemu vpadnemu kotu.

A-0063

Ali lahko pade letalo v vrij med križarjenjem?


1	Ne, ker lahko pride do porušitve vzgona na krilu samo pri majhnih hitrostih.
2	Ne, ker lahko pride do porušitve vzgona v križarjenju samo v zavoju.
3	Da, ker lahko lahko pride do porušitve vzgona na krilu kakor hitro povlečemo krmilni volan do konca proti sebi.
4	Da, ker lahko pride so porušitve vzgona na krilu pri vsaki hitrosti, če grobo odklonimo krmila.

A-0064

Kateri je tisti položaj v letu, pri katerem pade letalo oz. motorni zmaj najhitreje v vrij?


1	Neposredno pred zlomom vzgona, z nagibom in odvzetim plinom.
2	Strma spuščajoča spirala.
3	Zlom vzgona.
4	Visoko nad horizont dvignjen nos zrakoplova.

A-0065

Kako vpliva povečanje količnika preobremenitve na zrakoplov, ki leti na vpadnem kotu blizu kritičnega?


1	Do zloma vzgona pride pri večji hitrosti.
2	Zrakoplov ima tendenco padca v vrij.
3	Zrakoplov je težje krmarljiv.
4	Zrakoplov se pri približevanju kritičnemu vpadnemu kotu ziblje po smeri in nagibu.

A-0066

Hitrost zloma vzgona po brzinomeru, ko zrakoplov leti proti vetru, je v primerjavi s hitrostjo zloma vzgona s hrbtnim vetrom


1	povečana za vrednost vzdolžne komponente vetra.
2	zmanjšana za polovico vrednosti vzdolžne komponente vetra.
3	zmanjšana za vrednost vzdolžne komponente vetra.
4	nespremenjena, ker veter ne vpliva na hitrost zloma vzgona zrakoplova.

A-0067

Hitrost, pri kateri pilot s hipnim odklonom višinskega krmila navzgor še ne more preobremeniti ogrodja zrakoplova, je


1	VA.
2	VB.
3	VFE.
4	VS.

A-0068

Z rastočo višino se dejanska zračna hitrost (TAS) zloma vzgona


1	povečuje, indicirana hitrost (IAS) zloma vzgona pa ostaja ista.
2	zmanjšuje, indicirana hitrost (IAS) zloma vzgona pa se povečuje.
3	ne spreminja, kakor tudi ne indicirana hitrost (IAS) zloma vzgona.
4	povečuje skupaj z indicirano hitrostjo (IAS) zloma vzgona.

A-0069

Kako imenujemo izvedbo krila, kjer je konstrukcijski kot profila na koncu manjši od konstrukcijskega kota profila v korenu?


1	Geometrijsko zvitje krila.
2	V- prelom krila.
3	Puščica krila.
4	Aerodinamično zvitje krila.

A-0070

Izvedbo krila, kjer je konstrukcijski kot profila krila vzdolž razpona enak, spreminja pa se oblika profila, imenujemo


1	vitkost krila.
2	geometrijsko zvitje krila.
3	interferenčna izravnava.
4	aerodinamično zvitje krila.

A-0071

Namen geometrijskega in aerodinamičnega zvitja krila je zagotovitev


1	večje togosti in odpornosti krila proti upogibu.
2	majhne hitrosti v drsnem letu z izvlečenimi zakrilci.
3	učinkovitosti krilc pri velikih vpadnih kotih in majhnega induciranega upora.
4	večje odpornosti krila proti vzvoju.

A-0072

Konstrukcija krila, pri kateri pride med približevanjem kritičnemu vpadnemu kotu do odlepitve zračnega toka najprej na korenu krila, je ugodna zato, ker


1	tako nastali vrtinci udarjajo ob repne ploskve in opozarjajo pilota na približevanje zloma vzgona, še preden pride do odlepitve zračnega toka po celem krilu.
2	je pri približevanju kritičnemu vpadnemu kotu tendenca k nagibanju na krilo manjša.
3	ostaneta krilci pri takšnih izvedbah učinkoviti tudi pri velikih vpadnih kotih.
4	vse zgoraj navedene trditve so pravilne.

A-0073

Izraz "obtežba krila" pomeni


1	največjo maso, ki jo zrakoplov lahko prenese.
2	največjo vzletno maso.
3	silo teže zrakoplova, deljeno s površino kril.
4	silo teže zraka, ki jo zrakoplov izpodriva.

A-0074

Kaj je posledica odklona krilca navzdol?


1	Povečanje vzgona in upora.
2	Občutna sprememba momenta okoli prečne osi.
3	Samo povečanje vzgona.
4	Samo povečanje upora.

A-0075

Kakšni premiki krmil so potrebni za vrnitev letala oz. jadralnega letala v prejšnjo lego, ki ga je v letu naravnost udarec termike pod levo krilo nagnil v desno?


1	Palica v levo z istočasnim pritiskom na desni pedal.
2	Samo palica v levo.
3	Palica v levo z istočasnim pritiskom na levi pedal.
4	Palica v levo, zatem pa pritisk na desni pedal.

A-0076

V območju vpadnih kotov blizu kritičnega popravljamo nagibe


1	pretežno s krilci.
2	samo z višinskim krmilom.
3	izključno s krilci.
4	pretežno s smernim krmilom.

A-0077

Kakšen je v letu brez nagiba sekundarni učinek odklona smernega krmila letala oz. jadralnega letala v levo?


1	Nagibanje v levo.
2	Nagibanje v desno.
3	Smerno krmilo nima nobenega sekundarnega učinka.

A-0078

Kaj je sekundarni učinek odklona krmilne palice v desno?


1	Protismerno zavijanje v levo.
2	Krilci nimata pri odklanjanju nobenega sekundarnega učinka.
3	Nekontrolirano nagibanje pri velikih vpadnih kotih.
4	Protismerno zavijanje v desno.

A-0079

Sekundarni učinek odklona višinskega krmila letala oz. jadralnega letala v letu naravnost je


1	nagibanje v desno.
2	zavijanje v desno.
3	zavijanje v levo.
4	pri odklonu višinskega krmila v letu naravnost ni nobenega sekundarnega učinka.

A-0080

Kakšen je sekundarni učinek odklona višinskega krmila letala oz. jadralnega letala, ki leti brez nagiba?


1	Nobeden, ker odklon višinskega krmila v letu brez nagiba vpliva samo na gibanje zrakoplova okoli prečne osi.
2	Nagibanje v levo.
3	Nagibanje v desno.
4	Nagibanje v desno in zasuk okoli navpične osi v desno.

A-0081

Do zamenjave učinka smernega in višinskega krmila zrakoplova pride pri


1	izvajanju ostrih zavojev z nagibom, večjim od 45°.
2	polnem odklonu smernega krmila.
3	odklonu višinskega krmila pri vseh hitrostih.
4	odklonu krilc pri kritičnem vpadnem kotu.

A-0082

Vzdolžna os zrakoplova je os, ki poteka od


1	nosa do repa in skozi masno središče zrakoplova.
2	enega do drugega vrha krila in skozi masno središče zrakoplova.
3	enega do drugega vrha krila in skozi center potiska zrakoplova.

A-0083

Kako imenujemo stabilnost zrakoplova okoli vzdolžne osi?


1	Vzdolžna stabilnost.
2	Prečna stabilnost.
3	Smerna stabilnost.
4	Bočna stabilnost.

A-0084

Stabilnost zrakoplova okoli vzdolžne (prečno stabilnost) se zagotov


1	s puščico kril.
2	s aerodinamičnim zvitjem kril.
3	z aerodinamičnim uravnoteženjem krilc.
4	z V- prelomom kril oz nizko lego masnega središča zrakoplova.

A-0085

Kateri deli zrakoplova so namenjeni zagotavljanju stabilnosti okoli navpične osi?


1	Samo smerni stabilizator.
2	Samo smerno krmilo.
3	V- prelom krila.
4	Celotne navpične repne ploskve.

A-0086

Stabilnost zrakoplova okoli prečne osi (vzdolžna stabilnost) je med ostalim zagotovljena


1	z učinkom in izvedbo vodoravnih repnih ploskev.
2	z V- prelomom kril.
3	s spremenljivim konstrukcijskim kotom kril.
4	s puščičasto tlorisno obliko kril.

A-0087

Kaj pogojuje vzdolžno stabilnost danega letala?


1	Lega masnega središča glede na center potiska krila.
2	Učinkovitost vodoravnega stabilizatorja, smernega krmila in smernega trimerja.
3	Razmerje med vlečno silo in vzgonom na eni ter težo letala in uporom na drugi strani.
4	V-prelom in puščica krila.

A-0088

Zrakoplov, ki se po treh nihajih vrne v položaj ustaljenega planiranja, potem ko je pilot na kratko povlekel palico proti sebi, je


1	dinamično stabilen.
2	statično stabilen.
3	dinamično indiferenten.
4	dinamično labilen.

A-0089

Katera lega masnega središča je pri zrakoplovih najbolj nevarna glede vzdolžne stabilnosti?


1	Zadnja centraža.
2	Prednja centraža.
3	Prekomerna bočna decentraža.
4	Prenizka lega.

A-0090

Zakaj mora pilot paziti na to, da je lega masnega središča zrakoplova v predpisanih mejah?


1	Tako prepreči, da ne pride do preobremenitev zrakoplova.
2	S tem zagotovi potrebno stabilnost in krmarljivost zrakoplova.
3	S tem zagotovi dovolj nizko vrednost minimalne hitrosti.
4	S tem zagotovi dovolj visoko vrednost minimalne hitrosti.

A-0091

Kaj lahko pričakuje pilot v primeru, ko je masno središče letala za skrajno zadnjo lego?


1	Vzletna steza bo daljša.
2	Zrakoplov bo težko izvleči iz vrija.
3	Do zloma vzgona bo prišlo pri večjih hitrostih.
4	Na pristanku zrakoplova morda ne bo mogoče dovolj poravnati.

A-0092

V katero smer se prične pomikati center potiska krila potem, ko krilo zrakoplova preseže kritični vpadni kot?


1	Ostane v isti legi.
2	Naprej.
3	Nazaj.

A-0093

Kakšna je potrebna sila na palici med ravnanjem letala oz. jadralnega letala med pristankom, če je zrakoplov nepravilno naložen in je zato masno središče pred normalno lego?


1	Normalna.
2	Večja od normalne.
3	Manjša od normalne.

K-0001

Ko motor zrakoplova ne deluje, je glavni izvor električne energije


1	akumulator.
2	magnet.
3	dinamo oziroma alternator.
4	avtomatska varovalka.

K-0002

Glavni vir električnega toka, ko motor zrakoplova deluje, je


1	akumulator.
2	magnet.
3	dinamo oziroma alternator.
4	avtomatska varovalka.

K-0003

Na kateri izvor električnega toka je priključen zaganjač motorja zrakoplova?


1	Neposredno na akumulator.
2	Samo na zunanji izvor električne energije.
3	Na alternator oziroma dinamo.
4	Odvisno od tipa zrakoplova.

K-0004

Klasični svinčev akumulator vsebuje


1	razredčeno solno kislino.
2	samo destilirano vodo.
3	nerazredčeno solno kislino.
4	razredčeno žvepleno kislino.

K-0005

Po ugasnitvi motorja zrakoplova je potrebno izključiti glavno stikalo, da preprečimo izpraznitev akumulatorja preko


1	magnetov.
2	alternatorja oziroma dinama.
3	električnih porabnikov, ki so nanj priključeni.
4	stikala vžiga.

K-0006

Tokokrog visoke amperaže starterja se aktivira z elektromagnetnim stikalom, ki se vključi na daljavo iz kokpita s tokom nizke amperaže, z namenon, da


1	preprečimo energijske izgube v kablu visoke amperaže, ki bi v nasprotnem primeru vodil v kokpit.
2	se izognemu dodatni masi zaradi kabla visoke amperaže, ki bi v nasprotnem primeru vodil v kokpit.
3	zmanjšamo nevarnost požara zaradi toka visoke amperaže, ki bi v nasprotnem primeru tekel v kokpit.
4	Vsi gornji odgovori so pravilni.

K-0007

V primerjavi s tokom, ki teče od akumulatorja do starterja, je tok, ki teče skozi stikalo vžiga v kokpitu, ko je selektiran položaj START


1	šibkejši.
2	močnejši.
3	enak.

K-0008

Kaj se zgodi, če v letu odpove alternator oziroma dinamo motorja zrakoplova?


1	Delovanje motorja ni prizadeto.
2	Delovanje radijske opreme je prizadeto.
3	Instrumenti na pnevmatski pogon prenehajo delovati.
4	Pristajalni žaromet ne dela.

K-0009

Za vzbujanje alternatorja je potreben začetni tok, ki ga daje


1	magnet.
2	vžigalna tuljava.
3	razdelilec toka.
4	akumulator.

K-0010

Če v letu izpade alternator, motor zrakoplova


1	deluje normalno.
2	deluje, vendar nezanesljivo in grobo.
3	deluje normalno pod pogojem, da magneti dobivajo tok iz akumulatorja.
4	preneha delovati.

K-0011

Ali je v primeru izpada alternatorja v letu mogoče izvleči zakrilca?


1	Ne, ker so vedno na električni pogon.
2	Da, s pomočjo akumulatorja.
3	Da, s prostim padom.
4	Odvisno od tipa zrakoplova.

K-0012

Ali lahko alternator motorja zrakoplova deluje brez akumulatorja?


1	Ne, v nobenem primeru.
2	Da, če magneti delujejo normalno.
3	Da, vendar samo pri visokih vrtljajih.
4	Da, če izključimo vse porabnike alektričnega toka na zrakoplovu.

K-0013

Regulator napetosti na motornem zrakoplovu


1	nastavlja pilot v letu, če napetost ni v predpisanih mejah.
2	deluje samodejno.
3	se vključi po potrebi s posebnim stikalom v kokpitu.
4	se vključi samodejno v primeru izpada alternatorja.

K-0014

Odjemno mesto, na katerega so priključeni razni porabniki elekričnega toka na motornem zrakoplovu, se imenuje


1	avtomatska varovalka.
2	topljiva varovalka.
3	razdelilec.
4	razdelilna šina.

K-0015

Ampermeter z ničlo na levi kaže


1	tok, s katerim se polni akumulator.
2	tok, s katerim se prazni akumulator.
3	napetost na glavni šini.
4	obremenitev alternatorja.

K-0016

Kaj nam kaže ampermeter zrakoplova z ničlo v sredini?


1	Obremenitev alternatorja.
2	Tok, ki teče v ali pa iz akumulatorja.
3	Napetost na glavni šini.
4	Izključno samo vzbujevalni tok alternatorja.

K-0017

Čemu služijo oljno-pnevmatski blažilci na podvozju zrakoplova?


1	Lažjemu premagovanju velikih sil pri krmarjenju.
2	Dušenju vibracij krmil.
3	Dušenju udarcev na pristanku in za to, da zrakoplov pri tem ne odskakuje v zrak, kot bi sicer v primeru, če bi imel vgrajene samo enostavne vzmeti.

K-0018

Sredstvo oziroma naprava v blažilcih, ki duši odskoke zrakoplova v zrak, je


1	komprimirani zrak.
2	hidravlična tekočina.
3	motorno olje.
4	jeklena vzmet.

K-0019

Nosna noga pri lahkih letalih se najpogosteje upravlja


1	preko drogov in pletenih žic, ki jih premikamo s smernima pedaloma.
2	s smernim volančkom.
3	z diferencialnim zaviranjem.

K-0020

Sistem vodenja nosnega kolesa z zaostajanjem upravljamo


1	s posebnim smernim volančkom.
2	z diferencialnim zaviranjem.
3	samo s smernima pedaloma.

K-0021

Kakšno vlogo ima "shimmy" blažilec na podvozju zrakoplova?


1	Duši odskoke zrakoplova v zrak.
2	Zmanjšuje gibe glavne noge.
3	Blaži sunke na smerna pedala.
4	Preprečuje vibracije nosnega kolesa.

K-0022

Pri večini športnih letal je pogon zavor


1	mehanski s pomočjo jeklenih pletenic.
2	pnevmatski.
3	hidravličen.
4	električen.

K-0023

Zavorne ploščice se lahko prehitro obrabijo, če


1	je tlak v gumi previsok.
2	je tlak v gumi prenizek.
3	pustimo ročno zavoro zategnjeno preko noči.
4	je zavorni disk korodiran ali razbrazdan.

K-0024

Kaj se lahko zgodi, če pri letalu, opremljenem s ploščnimi zavorami, zategnemo ročno zavoro, ne da bi počakali, da se zavore ohladijo?


1	Zavore se bodo prepočasi ohlajale, zato lahko pride do poškodb le-teh.
2	Zavore lahko popustijo, ko se ohladijo.
3	Zavore se lahko zataknejo oziroma zlepijo.
4	Vsi gornji odgovori so točni.

K-0025

Namen pomožne (električne) črpalke za gorivo pri lahkih letalih je


1	hitrejše praznjenje rezervoarjev za gorivo.
2	oskrbovanje uplinjača z gorivom med startanjem motorja in v primeru izpada motorske črpalke za gorivo.
3	predvbrizgavanje goriva v valje motorja.
4	povečanje zmogljivosti motorja.

K-0026

Delovanje pomožne (električne) črpalke za gorivo na zrakoplovu prekontroliramo po


1	tlaku goriva.
2	značilnem zvoku.
3	obremenitvi alternatorja.
4	kapljanju goriva iz drenažne odprtine.

K-0027

Z ročno črpalko za predvbrizganje goriva v batni motor zrakoplova vbrizgavamo gorivo v


1	uplinjač.
2	izgorevalni prostor na bat motorja.
3	sesalni vod neposredno pred ventil valja.
4	dovodno cev zraka takoj za zračnim filtrom.

K-0028

Naloga vakuumske črpalke na zrakoplovu je pogon


1	žiroskopskih instrumentov.
2	motorskih instrumentov.
3	pitot-statičnih instrumentov.

K-0029

Pogon vakuumske črpalke na večini športnih letal je


1	električen.
2	mehanski.
3	hidravličen.

K-0030

Rotor vakuumsko gnanega žiroskopa na zrakoplovu varuje pred prekomernimi vrtljaji


1	zračni filter.
2	vakuumski varnostni ventil.
3	merilec podtlaka.

K-0031

Žiroskopski instrumenti s pogonom preko venturijeve cevi na zunanji strani trupa zrakoplova dosežejo potrebne delovne vrtljaje


1	takoj po zagonu motorja.
2	kakor hitro se prične zrakoplov premikati.
3	samo če je vreme dovolj vetrovno.
4	šele po nekaj minutah letenja z normalno hitrostjo.

K-0032

Kaj sproži pri lahkem letalu v letu opozorilni signal za približevanje zlomu vzgona?


1	Rele v brzinomeru zrakoplova.
2	Tlačno stikalo v pito cevi.
3	Naprava v prednjem robu krila, ki zaznava spremembe v smeri ali v tlaku prihajajočega zračnega toka.
4	Vrtinci zaradi motenega obtekanja krila.

K-0033

Naprava za opozarjanje pred zlomom vzgona na lahkem letalu deluje na principu zaznavanja


1	hitrosti.
2	bočnega drsenja.
3	vpadnega kota.
4	vzdolžnega pospeška.

K-0034

Naprava za opozarjanje pred zlomom vzgona na lahkih letalih daje vedno pravilni signal, ne glede na maso in nagib zavoja, ki kot vemo vplivata na minimalno hitrost, zato ker


1	meri normalne pospeške, ki so funkcija mase zrakoplova in nagiba zavoja.
2	zaznava približevanje kritičnemu vpadnemu kotu, ki ni odvisen od mase in nagiba zavoja.
3	je nastavljena na minimalno hitrost pri največji vzletni masi in največjem dovoljenem nagibu zavoja.
4	je nastavljena na minimalno hitrost pri osnovni prazni masi v letu brez nagiba.

K-0035

Na kakšen način je zavarovana proti odvitju kronska matica?


1	Z razcepko.
2	S protimatico.
3	Z vzmetno podložno ploščico.
4	S platičnim vložkom.

K-0036

Kolikokrat se sme uporabiti samozaporna matica s plastičnim vložkom?


1	Samo enkrat.
2	Dvakrat.
3	Trikrat.
4	Po potrebi tudi večkrat.

K-0037

Vijačni napenjalec pletene žice komand


1	ima sam po sebi veliko trenje v navoju in ga zato ni potrebno posebno zavarovati proti odvitju.
2	mora biti vedno ustrezno zavarovan proti odvitju.
3	je zavarovan proti odvitju s posebno kronsko matico.

K-0038

Kako imenujemo nastavljive odprtine v okrovu motorja zrakoplova?


1	Hladilne škrge.
2	Izpušni ventili.
3	Sesalni ventili.
4	Statične odprtine.

K-0039

Nosilec motorja pri lahkem in ultralahkem športnem letalu je pritrjen na


1	vzdolžnice trupa.
2	lupino trupa.
3	ojačani pod kabine.
4	požarno steno.

K-0040

Kje se na letalu nahaja t.i. požarna stena?


1	Med rezervoarjem za gorivo in nosilcem krila.
2	V zadnjem delu kabine.
3	Med rezervoarjem za gorivo in kabino.
4	Med motorjem in kabino.

K-0041

Kako je v normalnem letu obremenjena opornica na spodnji strani krila zrakoplova?


1	Vzvojno.
2	Natezno.
3	Tlačno.
4	Upogibno.

K-0042

Kako sta v normalnem letu obremenjena spodnji in zgornji pas nosilca krila?


1	Spodnji pas na nateg, zgornji pas na tlak.
2	Oba na tlak.
3	Oba na nateg.
4	Spodnji pas na tlak, zgornji pas na nateg.

K-0043

Katere obremenitve prenaša v hrbtnem letu opornica na spodnji strani krila zrakoplova?


1	Vzvoj.
2	Nateg.
3	Tlak.
4	Upogib.

K-0044

Kako je obremenjen zgornji pas nosilca krila zrakoplova v hrbtnem letu?


1	Natezno.
2	Vzvojno.
3	Uklonsko.
4	Tlačno.

K-0045

Naloga aerodinamične kompenzacije krmil je


1	zmanjšanje potrebno površine krmil.
2	zmanjšanje sil, potrebnih za premikanje krmil.
3	kasnejše odtrganje zračnega toka okoli krmilnih ploskev.
4	povečanje učinkovitosti krmil.

K-0046

Konstrukcijska rešitev za odpravo flaterja je


1	statično uravnoteženje krmil.
2	pregrada na zgornji površini krila.
3	aerodinamično uravnoteženje krmil.
4	trimer.

K-0047

Kaj je vloga smernega krmila na letalu oz. jadralnem letalu?


1	Premikanje zrakoplova okoli navpične osi.
2	Preprečevanje tendence k povečevanju nagiba v zavoju.
3	Vzdrževanje kurza, da zrakoplov ne zanaša veter.
4	Vzdrževanje kotne hitrosti okoli navpične osi zrakoplova v zavoju.

K-0048

Hrbtni stabilizator je odklonjen iz osi letala zaradi kompenzacije asimetričnega učinka


1	toka propelerja.
2	momenta propelerja.
3	upora krilc.
4	vleke krakov propelerja.

K-0049

Kako imenujemo krmilne ploskve, s katerimi krmarimo zrakoplov okoli vzdolžne osi?


1	Krilci.
2	Smerno krmilo.
3	Trimer nagiba.
4	Višinsko krmilo.

K-0050

V katero smer se odklonita krilci na zrakoplovu, če odklonimo krmilni volan oziroma palico v levo?


1	Levo navzdol, desno navzgor.
2	Obe navzgor, s tem da je odklon levega krilca večji od odklona desnega krilca.
3	Obe navzdol, s tem da je odklon levega krilca manjši od odklona desnega krilca.
4	Levo navzgor, desno navzdol.

K-0051

Diferencialni krilci sta


1	masno uravnoteženi krilci, da se zmanjšajo sile na palici.
2	aerodinamično uravnoteženi krilci, da se zmanjšajo sile na palici.
3	krilci, ki se odklanjata navzgor za več, kot se odklanjata navzdol.
4	krilci, ki se odklanjata navzdol za več, kot se odklanjata navzgor.

K-0052

Namen diferencijalnih krilc pri zrakoplovu je


1	izboljšanje zmogljivosti pri majhnih hitrostih.
2	izboljšanje krmarljivosti po nagibu pri majhnih hitrostih.
3	zmanjšanje sil pri krmarjenju po nagibu.
4	povečanje stabilnosti okoli navpične osi.

K-0053

Po čem prepoznate, da ima vaš zrakoplov t.i. krilci upora?


1	Krilci sta večji, kot je običajno.
2	Krilci sta manjši, kot je običajno.
3	Odklon krilc ni simetričen.
4	Pri dvignjenem krilcu pogleda nos krilca iz spodnje konture krila.

K-0054

Čemu služijo upogljive pločevine na zadnjem robu krilc, ki jih lahko vidimo pri nekaterih zrakoplovih?


1	Uravnoteženju krilc.
2	Trimanju okoli vzdolžne osi.
3	Trimanju okoli prečne osi.
4	Podaljševanju laminarnega obtekanja profila krila.

K-0055

Letalo oziroma jadralno letalo krmarimo okoli prečne osi


1	s krilci.
2	s smernim krmilom.
3	s trimerjem.
4	z višinskim krmilom.

K-0056

Z nastavljanjem višinskega trimerja v letu


1	premikamo masno središče zrakoplova.
2	spreminjamo vzgon, tako da je vedno enak sili teže zrakoplova.
3	izničimo silo, ki je potrebna za držanje palice v določeni legi.
4	izenačimo odklona obeh polovic višinskega krmila.

K-0057

Učinek trimerja na višinskem krmilu je naslednji:


1	Ploskev trimerja tvori aerodinamično silo, ki potiska ploskev višinskega krmila v želeno smer.
2	S pomikom trimerja premikamo utežni kompenzator višinskega krmila.
3	S trimerjem spreminjamo učinkovitost višinskega krmila.
4	S pomikom ročice trimerja naprej se prične trganje zračnega toka na zadnjem robu višinskega krmila.

K-0058

V kateri legi se nahaja ročica klasičnega trimerja, če je ploskev trimerja na višinskem krmilu odklonjena navzdol?


1	V nevtralni legi.
2	V prednji legi.
3	V zadnji legi.

K-0059

V kateri legi, oziroma na kateri označbi se nahaja ročica višinskega trimerja v kabini, če je površina trimerja na višinskem repu odklonjena navzgor?


1	V nevtralni legi.
2	Na označbi "trimano na rep".
3	Na označbi "trimano na nos".

K-0060

Kam se odkloni ploskev trimerja na višinskem krmilu, če povlečemo palico proti sebi?


1	Navzgor.
2	Navzdol, vendar samo takrat, ko se zrakopov premika.
3	Nikamor.
4	Navzdol.

K-0061

Zakaj so zrakoplovi opremljeni z zakrilci?


1	Zakrilca povečujejo maksimalni vzgonski količnik in zato zmanjšujejo minimalno hitrost.
2	Zakrilca povečujejo količnik upora in zato povečujejo navpično hitrost spuščanja.
3	Zakrilca omogočajo dotik tal pri nižji hitrosti in zato skrajšujejo potrebno pristajalno stezo.
4	Vsi gornji odgovori so pravilni.

K-0062

Razlog za zakrilca na lahkih letalih je


1	povečanje navpične hitrosti spuščanja, ne da bi se pri tem povečala vodoravna hitrost.
2	zmanjšanje minimalne hitrosti in izboljšanje vidljivosti v smeri leta.
3	skrajšanje pristajalne steze.
4	Vsi gornji odgovori so točni.

K-0063

Kako vplivajo na let zrakoplova zakrilca s špranjo?


1	Izboljšajo stabilnost okoli vzdolžne osi.
2	Izboljšajo smerno stabilnost.
3	Povečujejo maksimalno fineso.
4	Izboljšajo letne lastnosti pri počasnem letenju, ker pride do odtrganja zračnega toka na krilu kasneje.

K-0064

Pri vzletanju zakrilc ne spuščamo do polnega odklona, ker


1	bi bil vzgon prevelik.
2	bi bil upor prevelik.
3	bi bil zrakoplov "težak na nos".
4	bi se zakrilca lahko poškodovala.

K-0065

Hitrost, pri kateri je dovoljeno odkloniti zakrilca, je


1	manjša od največje dovoljene hitrosti za letenje z odklonjenimi zakrilci.
2	enaka največji dovoljeni hitrosti križarjenja.
3	enaka manevrni hitrosti.
4	enaka največji dovoljeni hitrosti za letenje z odklonjenimi zakrilci.

K-0066

Umetno steklo, iz katerega je narejen pokrov oz. vetrobran kabine zrakoplova, se sme čistiti


1	z istimi čistili, ki so sicer namenjena za čiščenje okenskih šip.
2	na podoben način kot se čisti steklo na avtomobilih, ker ima po končani termični obdelavi in krivljenju isto trdoto.
3	skupaj z ostalimi površinami zrakoplova in z istimi čistili.
4	samo z blagimi in neabrazivnimi čistili in z veliko vode.

K-0067

S čim bi očistili olje z vetrobranskega stekla vašega zrakoplova?


1	Z alkoholom.
2	Z vodo z dodatkom blagega tekočega detergenta.
3	Z acetonom.
4	Z bencinom ali s kerozinom.

K-0068

Stekla na zrakoplovu se po pranju zaščitijo


1	s tankim slojem olja.
2	z grafitno mastjo.
3	s silikonsko mastjo.
4	s tankim nanosom voska in poliranjem z mehko tkanino.

K-0069

Posledica nerednega čiščenja zunanjosti zrakoplova je povečan


1	oblikovni upor.
2	torni upor.
3	inducirani upor.
4	upor interference.

K-0070

Kaj je lahko posledica nerednega čiščenja propelerja?


1	Vibracije nosa zrakoplova.
2	Vidne iluzije pri letenju proti soncu.
3	Korozija pod slojem umazanije.
4	Nižji RPM in s tem tudi manjša moč pri danem položaju ročice plina.

K-0071

Kakšen pomen ima zeleni lok na skali instrumenta v zrakoplovu?


1	Nevarno območje.
2	Območje hitrosti za uporabo podvozja in zakrilc.
3	Območje normalne uporabe.
4	Največja dovoljena vrednost.

K-0072

Kakšen pomen ima rumeni lok na skali instrumenta v zrakoplovu?


1	Območje previdnosti.
2	Območje hitrosti za uporabo podvozja in zakrilc.
3	Območje normalne uporabe.
4	Največja dovoljena vrednost.

K-0073

Kaj na splošno pomeni rdeča črta na skali instrumenta, ki se uporablja v zrakoplovu?


1	Nevarno območje.
2	Območje hitrosti za uporabo podvozja.
3	Območje normalne uporabe.
4	Največjo ali najmanjšo dovoljeno vrednost.

K-0074

Kateri od navedenih instrumentov so še razen višinomera tudi priključeni na dovod statičnega tlaka?


1	Brzinomer, variometer in kontrolnik leta.
2	Samo brzinomer.
3	Brzinomer in termometer zunanje temperature.
4	Brzinomer in variometer.

K-0075

Kateri od navedenih instrumentov za svoje delovanje ne potrebuje(jo) dovoda statičnega tlaka?


1	Merilec hitrosti.
2	Merilec hitrosti in električni variometer.
3	Variometer s krilcem.
4	Pnevmatski kontrolnik leta.

K-0076

Zamašitev voda statičnega tlaka


1	ne vpliva na točnost kazanja brzinomera.
2	vpliva samo na točnost kazanja variometra.
3	vpliva samo na točnost kazanja višinomera.
4	vpliva na točnost kazanja višinomera, variometra in brzinomera.

K-0077

Kateri od navedenih instrumentov prenehajo delovati, če se na zrakoplovu zamašijo odprtine za odvzem statičnega tlaka?


1	Višinomer, variometer in brzinomer.
2	Variometer, brzinomer in kontrolnik leta.
3	Višinomer, umetni horizont in kontrolnik leta.
4	Variometer, umetni horizont in kontrolnik leta.

K-0078

Kateri instrument ni prizadet, če se na zrakoplovu zaledenijo odprtine za odvzem statičnega tlaka?


1	Merilec hitrosti.
2	Višinomer.
3	Variometer.
4	Kontrolnik leta.

K-0079

Na ustju pitotove cevi odvzemamo


1	skupni tlak (p+q).
2	statični tlak (p).
3	dinamični tlak (q).
4	podtlak (-q) za pogon pnevmatskega kontrolnika leta.

K-0080

Kateri instrument(i) preneha(jo) kazati, če se zamaši ustje pitotove cevi?


1	Samo višinomer.
2	Samo pnevmatski variometer.
3	Samo brzinomer.
4	Višinomer in brzinomer.

K-0081

Kakšna je osnovna konstrukcijska razlika med membransko škatlico v brzinomeru in membransko škatlico v višinomeru? Membranska škatlica v brzinomeru je


1	zaprta, dovod skupnega tlaka je priključen na mesto dovoda statičnega tlaka; v membranski škatlici je vakuum.
2	zaprta in priključena na statični tlak; membranska škatlica višinomera je odprta in priključena na skupni tlak.
3	odprta in priključena na skupni tlak; membranska škatlica višinomera je zaprta.
4	pod vplivom zračnega tlaka; membranska škatlica višinomera je pod vplivom dinamičnega tlaka.

K-0082

Za merjenje hitrosti s klasičnim brzinomerom na zrakoplovu je potreben dinamični tlak, ki je odvisen


1	samo od zračnega tlaka.
2	od gostote zraka in kvadrata hitrosti.
3	izključno od hitrosti.
4	samo od temperature.

K-0083

Na zrakoplovu se zamašijo odprtine za statični tlak. Katera od navedenih trditev je pravilna?


1	Brzinomer, višinomer in kontrolnik leta ne bodo več točni.
2	Višinomer, variometer in brzinomer ne bodo prizadeti.
3	Samo kazanje brzinomera in višinomera bo neprizadeto.
4	Brzinomer bo kazal preveliko hitrost.

K-0084

Kateri tlak zajema ustje pitotove cevi?


1	Skupni tlak (p+q).
2	Statični tlak (p).
3	Dinamični tlak (q).
4	Kompenzacijski tlak (p-q).

K-0085

Kateri instrument(i) je (so) priključen(i) na skupni tlak?


1	Brzinomer, klasični variometer in višinomer.
2	Klasični variometer in višinomer.
3	Samo klasični variometer.
4	Samo brzinomer.

K-0086

Kateri od navedenih instrumentov standardno opremljenega športnega letala še delujejo v primeru odpovedi motorja zrakoplova? (a) Umetni horizont. (b) Višinomer. (c) Variometer. (d) Žiroskopski kompas. (e) Koordinator zavoja/kontrolnik leta. (f ) Merilec hitrosti.


1	b,f.
2	a,c,d,f.
3	b,c,e,f.
4	b,c,f.

K-0087

Izhodiščni nivo, na katerega se nanaša kazanje višinomera, je


1	srednja gladina morja.
2	letališče.
3	tlačna ploskev, katere vrednost je kot tlak nastavljena na pomožni barometrski skali višinomera.
4	površje tal navpično pod zrakoplovom.

K-0088

Pnevmatski višinomer zrakoplova kaže vedno višino nad


1	tlemi.
2	letališčem.
3	srednjo gladino morja.
4	nastavljeno vrednostjo tlačne ploskve.

K-0089

Čemu služi t.i. barometrska pomožna skala na višinomeru zrakoplova?


1	Odčitavanju vrednosti zračnega tlaka na višini leta.
2	Odčitavanju razlike med tlakom na višini letališča in tlakom na morskem nivoju.
3	Točni nastavitvi višinomera pri vsakoletni kontroli v servisni delavnici.
4	Nastavitvi vrednosti tlaka v višini tlačne ploskve, od katere višinomer meri višino

K-0090

Višinomer zrakoplova, nastavljen na tlak QNH, kaže po pristanku


1	ničlo.
2	višino letališča nad srednjim nivojem morja.
3	višino letališča nad tlačno ploskvijo 1013,2 hPa.
4	tlačno višino letališča nad standardno vrednostjo.

K-0091

Katere višine kaže višinomer zrakoplova, če je nastavljen na tlak QNH?


1	Absolutne višine.
2	Relativne višine.
3	Dejanske višine nad terenom.
4	Nivoje leta.

K-0092

Katere višine kaže višinomer zrakoplova, če je nastavljen na standardni zračni tlak?


1	Absolutne višine.
2	Relativne višine.
3	Dejanske višine nad terenom.
4	Nivoje leta.

K-0093

Kaj kaže po pristanku višinomer zrakoplova, če je pilot v spuščanju pozabil nastaviti tlak QNH, in je zato instrument ostal nastavljen na standardni tlak?


1	Ničlo.
2	Nadmorsko višino letališča.
3	Indikacija ni uporabna.
4	Višino letališča nad tlačno ploskvijo 1013,2 hPa.

K-0094

Kaj se zgodi z odčitkom višine, če premaknemo pomožno barometrsko skalo na višinomeru na nižji tlak?


1	Zmanjša se.
2	Ostane nespremenjena.
3	Poveča se.

K-0095

Kakšno višino kaže višinomer "A" na sliki?


1	500 ft.
2	1.500 ft.
3	10.500 ft.
4	15.000 ft.

K-0096

Višinomer "B" na sliki kaže


1	1.500 ft.
2	4.500 ft.
3	14.500 ft.
4	15.500 ft.

K-0097

Višinomer "C" na sliki kaže


1	9.500 ft.
2	10.950 ft.
3	15.940 ft.
4	19.500 ft.

K-0098

Kateri od višinomerov na sliki kaže več kot 10.000 ft?


1	A, B in C.
2	A in B.
3	Samo A.
4	Samo B.

K-0099

Katero višino kaže višinomer zrakoplova, če je nastavljen na tlak QFE?


1	Nadmorsko višino.
2	Višino nad letališčem.
3	Dejansko višino nad terenom.
4	Nivo leta.

K-0100

Višinomer, nastavljen na tlak QFE, kaže po pristanku


1	ničlo.
2	nadmorsko višino letališča.
3	višino letališča nad tlačno ploskvijo 1013,2 hPa.
4	tlačno višino letališča nad standardno vrednostjo.

K-0101

Katero višino kaže višinomer zrakoplova na zemlji, če ga nastavimo na zračni tlak, ki je na višini letališča?


1	Elevacijo letališča.
2	Višino nič.
3	Višinomer v takšnem primeru ne kaže nobene določene višine.
4	Standardno višino.

K-0102

Kaj se dogaja s pravo višino zrakoplova v primeru, ko le-ta pri stalni indikaciji višinomera 3.500 ft MSL ter stalni nastavitvi leti proti področju nizkega zračnega tlaka?


1	Pada.
2	Raste.
3	Ni definirano.
4	Ostaja nespremenjena.

K-0103

Kako vpliva na kazanje višinomera parkiranega zrakoplova približevanje področja nizkega tlaka?


1	Ne vpliva, saj se zrakoplov niti ne vzpenja, niti ne spušča.
2	Indicirana višina narašča, ker zračni tlak pada.
3	Indicirana višina se zmanjšuje, ker zračni tlak pada.
4	Kazanje višinomera niha zaradi povečane labilnosti ozračja.

K-0104

Zrakoplov parkiramo čez noč s pravilno nastavitvijo višinomera, ki kaže 1.000 ft MSL. Naslednje jutro je odčitek na instrumentu 1.200 ft. Glede na to, da nastavitve višinomera nismo spreminjali, je najbolj verjeten vzrok tej razliki v odčitkih


1	prehod področja visokega zračnega tlaka.
2	prehod področja nizkega zračnega tlaka.
3	zamašene statične odprtine.
4	očitna okvara instrumenta, ki mora zaradi tega na popravilo.

K-0105

Višinomer lahko kljub temu, da je pravilno nastavljen na ustrezni tlak, kaže napačno


1	pri preletanju visokih planin.
2	nad velikimi vodnimi površinami.
3	pri odstopanju temperature od standardne.
4	v termiki.

K-0106

Pri katerih pogojih je prava višina enaka odčitani na višinomeru?


1	Samo v primeru, ko višinomer nima mehanske napake.
2	Pri standardnih pogojih v atmosferi.
3	Na višinah nad 5.500 m, če je višinomer nastavljen na 1013,2 hPa.
4	Na vsaki višini, če indicirano višino popravimo glede na tlak in temperaturo na morskem nivoju.

K-0107

Kdaj je dejanska višina leta manjša od tiste, ki jo čitamo na višinomeru zrakoplova?


1	Pri temperaturi, nižji od standardne.
2	Pri zračnem tlaku, nižjem od standardnega.
3	Če je standardna višina enaka indicirani.
4	Pri temperaturi, višji od standardne.

K-0108

Kako vpliva povečanje temperature na kazanje višinomera?


1	Tlačni nivoji se zvišajo, zato je dejanska višina manjša od indicirane.
2	Tlačni nivoji se razmaknejo in zvišajo, zato je dejanska višina večja od indicirane
3	Tlačni nivoji se stisnejo in znižajo, zato je dejanska višina večja od indicirane.
4	Višinomer je tlačni instrument, zato spremembe temperature ne vplivajo na njegovo kazanje.

K-0109

Delovanje brzinomera na zrakoplovu temelji na merjenju


1	razlike med skupnim in statičnim tlakom.
2	samo statičnega tlaka.
3	samo skupnega tlaka.
4	odklona plošče v zračnem toku.

K-0110

Za delovanje brzinomera na zrakoplovu je potreben dovod


1	dinamičnega tlaka in posebej dovod statičnega tlaka.
2	statičnega tlaka.
3	skupnega tlaka in posebej dovod statičnega tlaka.
4	podtlaka v vrednosti dinamičnega tlaka.

K-0111

Vsak brzinomer zrakoplova potrebuje za svoje delovanje


1	statični tlak, ki ga dobiva s statičnih odprtin na trupu.
2	skupni tlak, ki ga dobiva z ustja pitotove cevi
3	Odgovora (1) in (2) sta oba pravilna, s tem, da sta voda tlakov priključena na instrument vsak na svojem priključku.
4	Odgovora (1) in (2) sta oba pravilna, s tem, da sta voda tlakov priključena na instrument na skupnem priključku.

K-0112

Katera od navedenih oznak pomeni odčitano hitrost zrakoplova, popravljeno za instrumentalno in položajno napako?


1	CAS.
2	IAS.
3	TAS.
4	EAS.

K-0113

Kalibrirana hitrost zrakoplova, popravljena glede na višino leta in temperaturo, je


1	IAS.
2	CAS.
3	EAS.
4	TAS.

K-0114

Kaj je vzrok temu, da dejanska zračna hitrost (TAS) v principu ni enaka kalibrirani hitrosti (CAS) zrakoplova?


1	Vzdolžna komponenta vetra.
2	Pitotova napaka zaradi izgub v pretoku v cevi sami.
3	Napaka zaradi nihanja zrakoplova po smeri.
4	Odstopanje od standardne temperature in tlaka.

K-0115

Ali je razlika med kalibrirano hitrostjo (CAS) in dejansko zračno hitrostjo (TAS) stalna in neodvisna od višine leta zrakoplova?


1	Da, ker je to pri danem zrakoplovu stalna in od višine leta neodvisna vrednost.
2	Da, če je temperatura na morskem nivoju stalna.
3	Ne, ker je to od višine leta in temperature odvisna vrednost.

K-0116

Katera označba na brzinomeru letala pomeni minimalno hitrost z odvzetim plinom in dvignjenimi zakrilci in kolesi?


1	Konec zelenega loka.
2	Konec belega loka.
3	Začetek zelenega loka.
4	Začetek belega loka.

K-0117

Za vsako letalo oz. jadralno letalo velja pomembna hitrost, ki na brzinomeru ni označena. Katera hitrost je to?


1	Hitrost, ki se jo nikoli ne sme prekoračiti (VNE).
2	Maksimalna strukturalna hitrost (VMO).
3	Manevrna hitrost (VA).
4	Maksimalna hitrost s spuščenimi zakrilci (VFE).

K-0118

Kje odčitamo na skali brzinomera letala minimalno hitrost z odvzetim plinom in spuščenimi zakrilci in kolesi?


1	Na koncu zelenega loka.
2	Na koncu belega loka.
3	Na pričetku zelenega loka.
4	Na pričetku belega loka.

K-0119

Operativno območje letenja s spuščenimi zakrilci označuje na brzinomeru zrakoplova


1	začetek belega in konec zelenega loka.
2	zeleni lok.
3	beli lok.
4	rumeni lok.

K-0120

Rdeča črta na brzinomeru enomotornega zrakoplova pomeni hitrost,


1	ki se jo nikoli ne sme prekoračiti.
2	nad katero niso dovoljeni grobi odkloni krmil.
3	ki jo je dovoljeno prekoračiti samo v mirnem ozračju.
4	ki se jo sme prekoračiti samo z dvignjenimi zakrilci in kolesi.

K-0121

Katera je tista največja hitrost, s katero sme leteti dano letalo s spuščenimi zakrilci?


1	165 mph.
2	100 mph.
3	65 mph.
4	60 mph.

K-0122

Največja hitrost, s katero sme leteti dani zrakoplov v turbulentnem ozračju je


1	65 mph.
2	100 mph.
3	165 mph.
4	198 mph.

K-0123

Kolika je največja dovoljena hitrost danega zrakoplova v mirnem ozračju?


1	100 mph.
2	165 mph.
3	65 mph.
4	198 mph.

K-0124

Koliko znaša maksimalna strukturalna hitrost danega zrakoplova?


1	100 mph.
2	165 mph.
3	198 mph.
4	65 mph.

K-0125

Območje hitrosti, pri katerih sme dani zrakoplov leteti s spuščenimi zakrilci, je


1	60 mph do 100 mph.
2	65 mph do 165 mph.
3	60 mph do 198 mph.
4	165 mph do 198 mph.

K-0126

Področje opreznosti pri danem zrakoplovu je v območju hitrosti


1	0 mph do 60 mph.
2	100 mph do 165 mph.
3	165 mph do 198 mph.
4	60 mph do 100 mph.

K-0127

Katera označba na brzinomeru enomotornega letala pomeni hitrost, ki se jo nikoli ne sme prekoračiti?


1	Konec belega loka.
2	Konec zelenega loka.
3	Rdeča črta.
4	Začetek zelenega loka.

K-0128

Princip delovanja variometra z membransko škatlico temelji na merjenju


1	razlike med tlakom v membranski škatlici in tlakom v ohišju variometra.
2	razlike med skupnim in statičnim tlakom.
3	razlike med dinamičnim in statičnim tlakom.
4	statičnega tlaka v ohišju variometra.

K-0129

Kako deluje v spuščanju variometer z membransko škatlico?


1	Zunanji tlak pada, kar povzroča indikacijo spuščanja.
2	Tlak v membranski škatlici zamuja v primerjavi s povečanjem tlaka v ohišju variometra, zato se mebranska škatlica krči, kar povzroča indikacijo spuščanja.
3	Razlika med skupnim in statičnim tlakom se prenaša na membransko škatlico, njeno raztezanje pa na kazalec inštrumenta.
4	Zaradi padanja tlaka v ohišju variometra se membranska škatlica, v kateri je stalni tlak, širi, kar povzroča indikacijo spuščanja.

K-0130

Katere pnevmatske priključke potrebuje za svoje delovanje klasični pnevmatski nekompenzirani variometer?


1	Vod za statični tlak (p), vod za skupni tlak (p+q) in vod za izravnalno posodo.
2	Vod za skupni tlak (p+q) in vod za izravnalno posodo.
3	Vod za statični tlak (p) in vod za skupni tlak (p+q).
4	Vod za statični tlak (p) in vod za izravnalno posodo.

K-0131

Kako bi v letu deloval pnevmatski variometer zrakoplova, če ga ne bi priključili na izravnalno posodo?


1	Instrument bi kazal napačno zaradi temperaturnih vplivov.
2	Kazanje bi bilo v vsakem primeru stabilno, vendar napačno.
3	Variometer bi ves čas kazal ničlo.
4	Membranska škatlica instrumenta bi se deformirala, tako da bi bil instrument neuporaben za nadaljnjo rabo.

K-0132

Kardansko obešen žiroskop s tremi prostimi osmi


1	ne more zadržati svoje lege v prostoru.
2	poravnava svojo os z osjo rotacije zemlje.
3	sledi s svojo osjo rotaciji zemlje.
4	ohranja svojo lego v prostoru.

K-0133

Kateri od navedenih žiroskopskih instrumentov kaže(jo) kotno hitrost zrakoplova okoli navpične osi?


1	Umetni horizont.
2	Žiroskopski kompas.
3	Kontrolnik leta in koordinator zavoja.

K-0134

S kontrolnikom leta nadzira pilot gibanje zrakoplova okoli


1	vzdolžne osi.
2	navpične osi.
3	prečne osi.
4	zemeljske osi.

K-0135

Kaj kaže kontrolnik leta?


1	Položaj zrakoplova glede na horizont.
2	Smer zavoja in kotno hitrost zrakoplova okoli navpične osi.
3	Premike zrakoplova okoli vzdolžne osi zrakoplova.
4	Premike zrakoplova okoli prečne osi zrakoplova.

K-0136

Razen po občutku prepoznamo bočno drsenje zrakoplova tudi po


1	odklonu kazalca kontrolnika leta.
2	odklonu kroglice kontrolnika leta.
3	nagibu umetnega horizonta.
4	vrtenju kompasa.

K-0137

Bočno drsenje zrakoplova nam kaže


1	kazalec kontrolnika leta.
2	kroglica kontrolnika leta oziroma pri jadralnih letalih nitka na pokrovu kabine.
3	umetni horizont.
4	kompas.

K-0138

Libela v kontrolniku leta daje pilotu podatek o


1	položaju zrakoplova v prostoru.
2	smeri navpičnice.
3	kotni hitrosti okoli navpične osi zrakoplova.
4	smeri rezultante med gravitacijsko in centrifugalno silo.

K-0139

Kakšno informacijo o letu zrakoplova nam daje kontrolnik leta, če sta kazalec in kroglica kontrolnika leta oba v sredini?


1	Zrakoplov ne drsi ne navzven in ne navznoter in ne zavija iz smeri.
2	Zrakoplov se vzpenja.
3	Zrakoplov leti naravnost in ne spreminja višine.

K-0140

Kaj pomeni kazanje kontrolnika leta, če sta kazalec in kroglica oba odklonjena v desno, kot to kaže slika B?


1	Levi zavoj, drsenje navzven.
2	Desni zavoj, drsenje navzven.
3	Levi zavoj, drsenje navznoter.
4	Desni zavoj, drsenje navznoter.

K-0141

Kaj pomeni kazanje kontrolnika leta, če je kazalec odklonjen v levo, kroglica pa v desno, kot to kaže slika C?


1	Levi zavoj, drsenje navzven.
2	Desni zavoj, drsenje navzven.
3	Levi zavoj, drsenje navznoter.
4	Desni zavoj, drsenje navznoter.

K-0142

Kako popravimo nekoordinirani desni zavoj, če je kroglica kontrolnika leta odklonjena v levo?


1	Povečamo nagib ali pa zmanjšamo hitrost zavijanja po smeri.
2	Povečamo odklon smernega krmila v desno.
3	Zmanjšamo nagib.
4	Zmanjšamo nagib ali pa povečamo hitrost zavijanja po smeri.

K-0143

Kaj kaže umetni horizont?


1	Premike zrakoplova okoli navpične in prečne osi.
2	Odklone zrakoplova glede na vzdolžno in prečno os.
3	Odklone zrakoplova glede na prečno os.
4	Premike zrakoplova okoli vseh treh osi.

K-0144

Kateri instrumenti spadajo med žiroskopske instrumente?


1	Merilec hitrosti in magnetni kompas.
2	Libela in magnetni kompas.
3	Merilec vzdolžnega naklona in magnetni kompas.
4	Kontrolnik leta in umetni horizont.

K-0145

Kaj je glavna prednost žiroskopskega kompasa?


1	Lažje ga je čitati, kot pa magnetni kompas.
2	Kaže smeri in ne kurze.
3	Nima zavojne napake, kot jo ima magnetni kompas.
4	Ves čas kaže isto smer.

K-0146

Če hočemo, da kaže žiroskopski kompas lahkega športnega letala v letu točno, ga je potrebno


1	pred vzletanjem nastaviti v znani smeri.
2	na rednih pregledih nastavljati po glavnih smereh neba.
3	napajati s tokom ustrezne napetosti.
4	v letu od časa do časa nastavljati po magnetnem kompasu.

K-0147

Kaj je lahko vzrok za napačno kazanje žiroskopskega kompasa standardno opremljenega lahkega športnega letala?


1	Izpad elektrike.
2	Nezadosten podtlak v vakuumskem sistemu.
3	Zaledenitev pitotove cevi.
4	Visoka zunanja temperatura.

K-0148

Kateri od navedenih instrumentov deluje(jo) na osnovi precesije žiroskopa?


1	Kontrolnik leta in koordinator zavoja.
2	Umetni horizont.
3	Žiroskopski kompas.
4	Vsi gornji odgovori so pravilni.

K-0149

Koordinator zavoja daje pilotu podatke o


1	gibanju zrakoplova okoli vzdolžne in navpične osi.
2	nagibih zrakoplova, vendar samo do nagiba 30°.
3	položaju zrakoplova glede na prečno os.
4	gibanju zrakoplova okoli prečne in navpične osi.

K-0150

Katera od slik kontrolnika leta ustreza kazanju instrumenta med levim zavojem pri vožnji po tleh?


1	A.
2	B.
3	C.

K-0151

Kaj mora pokazati kontrolnik leta, če z zrakoplovom med vožnjo po tleh zavijate v levo?


1	Kazalec zavijanja mora kazati v desno, kroglica pa mora biti odklonjena v levo.
2	Kazalec zavijanja mora kazati v levo, in kroglica mora biti tudi odklonjena v levo.
3	Kazalec zavijanja mora kazati v levo, kroglica pa mora biti v sredini.
4	Nebeden od gornjih odgovorov ni pravilen.

K-0152

Koliko časa traja z zrakoplovom polni zavoj za 360°, če je kazanje koordinatorja zavoja, kot kaže slika?


1	30 sekund.
2	60 sekund.
3	120 sekund.
4	240 sekund.

K-0153

Tekočina v magnetnem kompasu služi


1	temperaturni kompenzaciji.
2	dušenju nihanja kompasne rože.
3	zmanjševanju magnetne inklinacije.
4	lažjemu odčitavanju instrumenta, ker deluje kot povečevalno steklo.

K-0154

Kaj pomeni pojem magnetna inklinacija?


1	Kot med smerjo proti magnetnemu in smerjo proti geografskemu severu.
2	Kot med vzdolžno osjo zrakoplova in smerjo proti geografskemu severu.
3	Kot med smerjo magnetnih silnic in horizontalo.
4	Odklon kazanja kompasa zaradi električnih polj.

K-0155

Napaka magnetnega kompasa, ki je posledica vpliva kovinskih delov v zrakoplovu, je


1	deviacija kompasa.
2	zavojna napaka kompasa.
3	magnetna inklinacija.
4	magnetna deklinacija.

K-0156

Deviacija kompasa je


1	kot med vzdolžno osjo zrakoplova in linijo kurza.
2	odklon v kazanju kompasa zaradi spreminjanja hitrosti.
3	odklon v kazanju kompasa zaradi kovinskih delov in elektromagnetnih polj v zrakoplovu.
4	popravek kurza zaradi bočnega vetra.

K-0157

Katero napako skušamo odpraviti s kompenzacijo magnetnega kompasa?


1	Inklinacijo.
2	Zavojno napako.
3	Deklinacijo.
4	Deviacijo.

K-0158

Kje ima inklinacija vrednost 90°?


1	Na magnetnem ekvatorju.
2	Na magnetnih polih.
3	V področju srednjih zemljepisnih širin.
4	Na geografskem polu na severni polobli.

K-0159

Inklinacija ima ničelno vrednost


1	nad magnetnima poloma.
2	v področju srednjih zemljepisnih širin.
3	nad geografskima poloma.
4	nad magnetnim ekvatorjem.

K-0160

Magnetni kompas zrakoplova, ki leti na severni polobli v južnem kursu in pri tem povečuje hitrost, pokaže med tem manevrom


1	zavoj v levo.
2	zavoj v desno.
3	točno smer.

K-0161

Zavojna napaka magnetnega kompasa je posledica


1	deviacije kompasa.
2	magnetne inklinacije in radialnega pospeška v zavoju.
3	vzvoja in magnetne inklinacije.
4	magnetne deklinacije in radialnega pospeška v zavoju.

K-0162

Pilot mora vedeti, da je na severni polobli potrebno pričeti z izravnavanjem zrakoplova po kompasu iz zavoja v severnih smereh


1	10°-20° po želenem kurzu.
2	20°-30° pred želenim kurzom.
3	točno v želenem kurzu.

K-0163

Pri letenju z zrakoplovom na severni polobli mora pilot vedeti, da je potrebno pričeti z izravnavanjem iz zavoja po kompasu v južnih kurzih


1	10°-20° po želenem kurzu.
2	20°-30° pred želenim kurzom.
3	točno v želenem kurzu.

K-0164

Napaka pospeševanja pri magnetnem kompasu zrakoplova je največja v smereh


1	N in S.
2	N.
3	S.
4	E in W.

K-0165

V primeru zmanjševanja hitrosti v vzhodnih kurzih na severni polobli pokaže magnetni kompas zrakoplova


1	zavoj v levo, t.j. proti severu.
2	zavoj v desno, t.j. proti jugu.
3	točno smer.

K-0166

Kaj pokaže magnetni kompas zrakoplova v primeru povečevanja hitrosti v zahodnih kurzih na severni polobli?


1	zavoj v levo, t.j. proti jugu.
2	zavoj v desno, t.j. proti severu.
3	točno smer.

K-0167

Pri zmanjševanju hitrosti pokaže magnetni kompas zrakoplova, ki leti na severni polobli v severnih kurzih,


1	zavoj v levo.
2	zavoj v desno.
3	točno smer.

K-0168

Pilot zrakoplova, ki leti v kurzu 90° na severni polobli, doda plin in ustali hitrost na novi, višj vrednosti. Med manevrom je magnetni kompas


1	ves čas kazal točen kurz.
2	pokazal lažno spremembo kurza proti severu, nato pa se je vrnil na pravilni odčitek 90°.
3	pokazal lažno spremembo kurza proti jugu, nato pa se je vrnil na pravilni odčitek 90 °.
4	pokazal lažno spremembo kurza proti jugu in ostal tako še potem, ko se je hitrost ustalila.

K-0169

Zavojna napaka pri magnetnem kompasu zrakoplova je največja v smereh


1	N in S.
2	N.
3	S.
4	E in W.

K-0170

Kje zavojna napaka magnetnega kompasa ne obstaja?


1	Na ekvatorju.
2	Nad večjimi vodnimi površinami.
3	Nad magnetnima poloma in nad področji z velikimi rudnimi ležišči.
4	Nad puščavskimi predeli.

K-0171

Pri izravnavanju iz zavoja z zrakoplovom na severni polobli magnetni kompas v severnih kurzih


1	kaže točno.
2	zaostaja, zato mora pilot pričeti z izravnavanjem iz zavoja še preden kompas pokaže želeni kurz.
3	prehiteva, zato mora pilot pričeti z izravnavanjem iz zavoja šele potem, ko kompas preide želeni kurz.

K-0172

Magnetni kompas zrakoplova, ki kroži na severni polobli, v vzhodnih kurzih


1	kaže točno.
2	zaostaja, zato mora pilot pričeti z izravnavanjem iz zavoja še preden kompas pokaže želeni kurz.
3	prehiteva, zato mora pilot pričeti z izravnavanjem iz zavoja šele potem, ko kompas preide želeni kurz.

K-0173

Pilot, ki leti na severni polobli, mora vedeti, da je potrebno pričeti z izravnavanjem zrakoplova iz zavoja po magnetnem kompasu v vzhodnih kurzih


1	10°-20° po želenem kurzu.
2	20°-30° pred želenim kurzom.
3	ko kompas pokaže E.

K-0174

Na severni polobli mora pilot upoštevati, da magnetni kompas zrakoplova v zavoju, ko le-ta prehaja skozi zahodne smeri,


1	kaže točno.
2	zaostaja, zato mora pilot pričeti z izravnavanjem iz zavoja še preden kompas pokaže želeni kurz.
3	prehiteva, zato mora pilot pričeti z izravnavanjem iz zavoja šele potem, ko kompas preide želeni kurz.

K-0175

Na severni polobli je potrebno pričeti z izravnavanjem zrakoplova po magnetnem kompasu iz zavoja v zahodnih smereh


1	10°-20° po želenem kurzu.
2	20°-30° pred želenim kurzom.
3	ko kompas pokaže W.

K-0176

Pri izvajanju zavojev z zrakoplovom na severni polobli je potrebno upoštevati, da magnetni kompas v severnih smereh


1	kaže točno.
2	prehiteva, ne glede na smer zavijanja.
3	prehiteva v levem in zaostaja v desnem zavoju.
4	prehiteva v desnem in zaostaja v levem zavoju.
5	zaostaja, ne glede na smer zavijanja.

K-0177

Magnetni kompas pri izvajanju zavojev na severni polobli, ko je zrakoplov usmerjen proti vzhodu,


1	kaže točno.
2	prehiteva, ne glede na smer zavijanja.
3	prehiteva v levem in zaostaja v desnem zavoju.
4	prehiteva v desnem in zaostaja v levem zavoju.
5	zaostaja, ne glede na smer zavijanja.

K-0178

Pri letenju na severni polobli je potrebno upoštevati, da magnetni kompas zrakoplova v zavoju v zahodnih smereh


1	kaže točno.
2	prehiteva, ne glede na smer zavijanja.
3	prehiteva v levem in zaostaja v desnem zavoju.
4	prehiteva v desnem in zaostaja v levem zavoju.
5	zaostaja, ne glede na smer zavijanja.

K-0179

Pri spremembi smeri od NE v smer NW po krajši poti pokaže magnetni kompas zrakoplova


1	točno.
2	preveč opravljenih stopinj.
3	premalo opravljenih stopinj.

K-0180

Na katerem mestu v motorju se odvzema tlak, ki ga v kokpitu zrakoplova kaže merilec tlaka polnjenja valjev?


1	Na generatorju.
2	Na podvozju.
3	V sesalnem vodu valja motorja.
4	V izpušnem kolektorju.

K-0181

Kaj kaže merilec tlaka polnjenja valjev, ko motor zrakoplova ne deluje?


1	29,92 inHg.
2	QNH.
3	Zunanji zračni tlak.
4	Ničlo.

K-0182

Kaj se pri batnem motornem zrakoplovu nadzira s pomočjo merilca temperature izpušnih plinov EGT?


1	Zaledenitev vplinjača.
2	Kvaliteta zmesi gorivo-zrak.
3	Tlak olja.
4	Poraba olja.

K-0183

Kako po merilcu temperature izpušnih plinov EGT nastavimo zmes na najboljšo moč?


1	Vrh minus 100°F na "bogati" strani .
2	Vrh.
3	Vrh minus 100°F na "siromašni" strani.
4	Vrh minus 25°F-50°F na "bogati" strani.

K-0184

Najbolj ekonomično zmes nastavimo po merilcu temperature izpušnih plinov EGT tako, da zmes osiromašimo do vrha EGT, nato pa jo obogatimo za


1	300°F.
2	200°F.
3	100°F.
4	25°F-50°F.

K-0185

Naloga batnega motorja z notranjim zgorevanjem je


1	pretvorba kemične energije v toplotno, le-te pa v mehansko energijo.
2	razvijanje moči z zgorevanjem zmesi tekočega goriva in zraka.
3	zgorevanje goriva brez prisotnosti zraka, kar je pogoj za razvijanje moči.
4	odgovora 1 in 2 sta oba pravilna.

K-0186

Običajna razporeditev valjev batnega motorja pri lahkem športnem letalu je


1	bokser in vrstni motor.
2	zvezdni motor.
3	V-motor.
4	Ottojev motor.

K-0187

Katero temperaturo moramo upoštevati pri določanju zmogljivosti batnega motorja?


1	Temperaturo v kabini.
2	Zunanjo temperaturo oz. temperaturo v uplinjaču.
3	Standardno temperaturo.
4	Temperaturo pri tleh.

K-0188

Kako vpliva velika standardna višina na zmogljivosti motornega zrakoplova?


1	Zmogljivost motorja se poveča.
2	Zmogljivost motorja se zmanjša.
3	Potrebna dolžina steze za vzlet je manjša.
4	Vzgon na krilu se poveča, ker so sile na krilu zaradi redkejšega zraka manjše.

K-0189

Moč letalskega motorja brez kompresorja pada z višino zato, ker zaradi


1	nizkih temperatur ne deluje na optimalni delovni temperaturu.
2	večje gostote zraka dobiva presiromašno zmes.
3	manjše gostote zraka polnjenje valjev ni zadostno.
4	manjše gostote zraka dobiva prebogato zmes.

K-0190

Batni motor zrakoplova lahko razvija največjo moč


1	na večjih višinah.
2	pri vzletanju s polnimi vrtljaji.
3	v vodoravnem letu na mali višini.
4	pri vzletanju.

K-0191

Sesalna odprtina v glavi valjev batnega motorja je povezana z


1	oljnim hladilnikom.
2	rezervoarjem za gorivo.
3	difuzorjem uplinjača.
4	izpušnim kolektorjem.

K-0192

Blok sodobnega letalskega motorja je izdelan iz


1	aluminijeve litine.
2	titanove litine.
3	jeklene litine.
4	medenine.

K-0193

Kateri del(i) sodeluje(jo) pri tesnjenju zgorevalnega prostora batnega motorja zrakoplova?


1	Tesnilo glave valja.
2	Batni obročki in ventila.
3	Svečki.
4	Odmična gred.

K-0194

Katera dela batnega motorja povezuje ojnica?


1	Bat valja in odmično gred.
2	Dvižni drog in nihalko ventila.
3	Nihalko ventila in telo ventila.
4	Bat valja in glavno gred.

K-0195

Kateri del v batnem štiritaktnem motorju je namenjen krmiljenju ventilov?


1	Ojnica.
2	Batni sornik.
3	Metuljček difuzorja.
4	Odmična gred.

K-0196

V primerjavi z vrtljaji glavne gredi se odmična gred v batnem štiritaknem motorju vrti


1	s polovičnimi vrtljaji.
2	z istimi vrtljaji.
3	z dvakrat večjimi vrtljaji.
4	s štirikrat večjimi vrtljaji.

K-0197

Koliko ventilov je v valju klasičnega batnega štiritaktnega motorja zrakoplova?


1	Eden.
2	Dva.
3	Štirje.
4	Osem.

K-0198

Katera sta tista dva takta štiritaktnega batnega motorja, pri katerih sta oba ventila zaprta?


1	Sesanje in kompresija.
2	Kompresija in delovni gib.
3	Izpuh in sesanje.
4	Delovni gib in izpuh.

K-0199

Olje v batnem motorju služi


1	povečanju temperature zgorevanja zmesi v valjih.
2	kot dodatek za pravilno sestavo zmesi, ki zgoreva v valjih.
3	mazanju in hlajenju motorja.
4	izključno tišjemu delovanju motorja.

K-0200

Kje dobimo uraden podatek o tem, katero olje je prepisano za motor našega zrakoplova?


1	Na ploščici v bližini merilne paličice za olje.
2	V priročniku za letenje z zrakoplovom.
3	Na nalepki na posodi z oljem.
4	Vsi batni zrakoplovi uporabljajo isto olje gradacije SAE40 (80W).

K-0201

Nenormalno visoka temperatura olja v štiritaktnem motorju lahko pomeni


1	prenizek nivo olja.
2	previsoko vizkoznost olja.
3	prebogato zmes.
4	previsok nivo olja.

K-0202

Najbolj verjeten vzrok nihanja tlaka olja v štiritaktnem batnem motorju zrakoplova je


1	izrabljen ali počen ležaj.
2	puščanje tesnila propelerja.
3	okvara merilca tlaka olja.
4	prenizka gladina olja.

K-0203

Čemu služijo rebra na zunanji strani valjev batnega zračno hlajenega motorja zrakoplova?


1	Ojačitvi valjev.
2	Zmanjšanju zračnega upora motorja.
3	Zmanjšanju mase motorja.
4	Boljšemu hlajenju valjev.

K-0204

Notranje odvajanje toplote pri štiritaktnem batnem motorju je še posebej odvisno od


1	pravilnega delovanja termostata.
2	cirkulacije zraka preko izpušnega kolektorja.
3	cirkulacije olja.
4	pravilnega siromašenja zmesi gorivo-zrak.

K-0205

Kaj je lahko posledica previsokih delovnih temperatur štiritaktnega batnega motorja?


1	Poškodbe cevi za vroči zrak in deformacije hladilnih reber valjev.
2	Padec moči, povečana poraba olja in zelo verjetno tudi notranje poškodbe motorja.
3	Visoke delovne temperature nimajo nobenih posebnih vplivov na motor.

K-0206

Hladilne škrge batnega motorja zrakoplova nastavljamo glede na temperaturo


1	okolice.
2	v vplinjaču.
3	glav valjev.
4	v kokpitu.

K-0207

Batni motorji z visokim kompresijskim razmerjem morajo uporabljati visokooktansko gorivo predvsem zato, da


1	lahko razvijajo večjo moč.
2	ne pride do detonacij in poškodb motorja.
3	ne pride do zaledinitve uplinjača pri višjih vrtljajih.
4	ne pride do predvžigov in poškod motorja.

K-0208

Kaj je vzrok detonacij pri štiritaktnem batnem motorju?


1	Izrabljene svečke ali pa defektni vžigalni kabli.
2	Vžig zmesi pred pojavom normalne iskre zaradi žarečih mest v zgorevalnem prostoru.
3	Prebogata zmes.
4	Eksplozijsko zgorevanje zmesi v valjih namesto normalnega zgorevanje.

K-0209

Kaj od navedenega je lahko vzrok previsokih temperatur olja in glav valjev batnega štiritaktnega motorja?


1	Uporaba goriva z nižjim oktanskim številom od predpisanega.
2	Uporaba goriva z višjim oktanskim številom od predpisanega.
3	Previsok tlak olja.
4	Prebogata zmes.

K-0210

Naloga uplinjača v batnem motorju je


1	odvajanje zgorelih plinov iz izpušnega kolektorja.
2	dovajanje zraka valjem motorja.
3	dovajanje goriva valjem motorja.
4	dovajanje zmesi gorivo-zrak valjem motorja.

K-0211

Način napajanja batnega motorja zrakoplova brez uplinjača, pri katerem dobiva motor odmerjeno količino goriva pod tlakom neposredno v sesalni vod, imenujemo


1	direktno ubrizgavanje goriva.
2	način s pospeševalno črpalko.
3	turbinski kompresor.
4	dozirni uplinjač.

K-0212

Koliko znaša pri batnem motorju optimalno razmerje gorivo/zrak?


1	15:1.
2	1:20.
3	20:1.
4	1:15.

K-0213

Količino goriva, ki teče skozi uplinjač, neposredno odreja


1	gorivna črpalka.
2	pospeševalna črpalka.
3	položaj ročice plina.
4	pretok zraka skozi difuzor uplinjača.

K-0214

Naloga pospeševalne črpalke v uplinjaču je


1	kontrola zmesi gorivo-zrak.
2	ugašanje motorja.
3	preprečevanje "kašljanja" motorja pri hitrem dodajanju plina.
4	korekcija zmesi.

K-0215

Namen korekcije zmesi v uplinjaču batnega motorja zrakoplova je


1	zmanjševanje pretoka goriva proti glavni razpršilni šobi.
2	povečevanje pretoka zraka skozi uplinjač.
3	zmanjševanje pretoka zraka skozi uplinjač.
4	zmanjševanje nivoja goriva v komori plovca.

K-0216

Do kakšnih sprememb pride v sestavi zmesi po vključitvi gretja uplinjača?


1	Zmes se osiromaši, zato vrtljaji motorja padejo.
2	V sestavi zmesi ne pride do nobenih sprememb.
3	Zmes se osiromaši.
4	Zmes se obogati.

K-0217

Najbolj verjeten vzrok kašljanja batnega motorja zrakoplova v križarjenju je


1	presiromašna zmes.
2	prebogata zmes.
3	zaledenitev uplinjača.
4	predolga uporaba gretja uplinjača.

K-0218

Glavni namen nastavljanja zmesi gorivo-zrak je


1	znižanje deleža goriva v zmesi, ko je gostota zraka večja.
2	znižanje deleža goriva v zmesi, ko je gostota zraka manjša.
3	zvišanje deleža goriva v zmesi, ko sta tlak in gostota zraka večja.

K-0219

V letu je moč motorja zrakoplova s propelerjem fiksnega koraka pričela padati, ker se je zaledenil uplinjač. Se vrtljaji motorja po vključitvi gretja uplinjača takoj vrnejo na prejšnjo vrednost?


1	Da, ker se let v uplinjaču takoj stopi.
2	Ne, ker se po vključitvi gretja uplinjača stopi samo led v uplinjaču, kar pa nima nobenega vpliva na delovanje motorja.
3	Ne, ker pride pri zrakooplovih s propelerjem fiksnega koraka takoj po vključitvi gretja uplinjača najprej do grobega delovanja motorja in še do nadaljnjega padca vrtljajev, ko motor požira stopljeni led, šele potem pa vrtljaji narastejo.

K-0220

Z vključitvijo gretja uplinjača


1	povečamo pretok zraka skozi uplinjač.
2	ne vplivamo na sestavo zmesi.
3	obogatimo zmes.
4	osiromašimo zmes.

K-0221

Kako se odzove motor zrakoplova s propelerjem fiksnega koraka na vključitev gretja uplinjača?


1	Tlak polnjenja naraste, vrtljaji pa padejo.
2	Tlak polnjenja in vrtljaji oba padeta.
3	Tlak polnjenja se ne spremeni, vrtljaji pa padejo.

K-0222

Kakšen sistem za vžig je običajno vgrajen v batnih motorjih športnih zrakoplovov?


1	Dvojni magnetni vžig.
2	Enojni baterijski vžig.
3	Dvojni baterijski ali magnetni vžig.
4	Srednjenapetostni vžig.

K-0223

Katera naprava v sistemu magnetnega vžiga letalskega batnega motorja je namenjena zmanjševanju kota predvžiga v valjih med startanjem, ko motor deluje na zelo nizkih vrtljajih?


1	Vžigalna tuljava.
2	Propeler stalnih vrtljajev.
3	Gumbi prekinjevalca (platine).
4	Impulzna sklopka.

K-0224

Koliko svečk še deluje v šestvaljnem standardnem letalskem motorju, če odpove eden od magnetov?


1	Nobena.
2	Tri.
3	Šest.
4	Dvanajst.

K-0225

Kaj je posledica izpada enega magneta v križarjenju?


1	Upravljanje motorja postane težje.
2	Majhen padec vrtljajev motorja in povečana poraba goriva.
3	Izrazito grobo delovanje motorja.
4	Pojav črnega dima iz izpušnih cevi.

K-0226

Ali lahko motor parkiranega sodobnega batnega zrakoplova vžge, če z roko zasučemo propeler?


1	Normalno ne, če je hladen in če je vžig izključen.
2	Ne, pod nobenim pogojem.
3	Da, vedno.
4	Da, če je vključeno glavno stikalo.

K-0227

V primeru, da se pretrga vodnik stika magnetov z maso,


1	motorja ni mogoče pognati.
2	je motor mogoče pognati samo s sukanjem propelerja z roko.
3	motorja ni mogoče ugasniti.
4	moramo na propeler namestiti razločno vidno opozorilo.

K-0228

Posledica prekinitve vodnika stika magnetov z maso v letu je


1	trenutna odpoved delovanja motorja.
2	padec vrtljajev za približno 100 RPM.
3	padec izhodne moči alternatorja.
4	Ta okvara nima nobenega vpliva na delovanje motorja v letu.

K-0229

Najbolj učinkovit tip propelerja zrakoplova je propeler


1	za vzpenjanje.
2	za križarjenje.
3	fiksnega koraka.
4	stalnih vrtljajev.

K-0230

Učinek propelerja v primeru velike standardne višine je


1	slabši, ker je manjše trenje zraka ob krake propelerja.
2	slabši, ker propeler razvija manjšo vlečno silo, kot bi jo sicer, če bi bila standardna višina manjša.
3	slabši, ker je upor krakov v redkejšem zraku večji.
4	boljši, ker lahko propeler zaradi redkejšega zraka razvija večjo vlečno silo.

K-0231

Kako se odzove propeler stalnih vrtljajev v vodoravnem letu, če pilot doda plin?


1	Korak krakov se poveča.
2	Korak krakov se ne spremeni.
3	Vrtljaji propelerja se povečajo.
4	Korak krakov se zmanjša.

K-0232

Kako reagira korak propelerja stalnih vrtljajev, če se pri nespremenjenem plinu nos zrakoplova spusti navzdol?


1	Zmanjša se.
2	Ostane nespremenjen, ker ga je mogoče spreminjati samo z ročico koraka.
3	Ostane nespremenjen, ker se plin ni spremenil.
4	Poveča se.

K-0233

Katere od naslednjih lastnosti ustrezajo zrakoplovu s propelerjem malega koraka?

(a) Mala hitrost križarjenja.
(b) Velika vzletna razdalja.
(c) Kratka vzletna razdalja.
(d) Visok nivo hrupa.
(e) Velika hitrost križarjenja.
(f) Velika navpična hitrost vzpenjanja.


1	b,d,e,f.
2	a,d,f.
3	a,c,d,f.
4	a,b,f.

K-0234

Propeler stalnih vrtljajev pri spremembah položaja nosa letala glede na horizont vzdržuje stalne RPM s samodejnim nastavljanjem


1	položaja metuljčka v uplinjaču.
2	tlaka polnjenja valjev.
3	koraka krakov propelerja.

K-0235

Posledica žiroskopskega efekta propelerja pri dviganju repa letala od tal pri zaletu po tleh pri vzletanju je


1	nagibanje letala.
2	vzpenjanje letala.
3	zavijanje letala iz smeri.

K-0236

Pri dviganju repa letala z desnosučnim propelerjem od tal med vzletanjem pride do tendence zavijanja v ................. zaradi ................... propelerja.


1	levo; asimetrične vleke krakov.
2	levo; žiroskopskega efekta.
3	desno; momenta.
4	desno; zamika toka.

K-0237

Zaradi vpliva toka propelerja letalo z desnosučnim propelerjem med zaletom po tleh pri vzletanju


1	sili v nagib.
2	zavija v levo.
3	bočno drsi.
4	spušča nos.

K-0238

Med vzletanjem letala z desnosučnim propelerjem zadeva zračni tok ob .............. stran smernega repa, zato letalo zavija v ............. .


1	desno; desno .
2	desno; levo.
3	levo; levo.
4	levo; desno.

K-0239

Kakšen je skupni učinek žiroskopskega efekta propelerja, zračnega toka za propelerjem in efekta asimetrične vleke krakov propelerja na letalo pri vzletanju?


1	Močna tendenca zavijanja iz smeri v levo.
2	Navedeni učinki se med sabo uničujejo.
3	Močna tendenca zavijanja iz smeri v desno.
4	Močna tendenca dviganja nosa letala.

L-0001

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo vpliv alkohola na organizem, je pravilna?


1	Zaradi zaužitega alkohola je pilot bolj dovzeten za višinsko bolezen.
2	Majhne količine zaužitega alkohola ne vplivajo na zmožnost varnega letenja.
3	Kava pomaga prebaviti alkohol in pozdravi mačka.

L-0002

Morska bolezen je posledica


1	daljšega draženja ravnotežnega organa v notranjem ušesu.
2	nestabilnosti možganskih celic, ki nadzirajo ravnotežje, in ki se na splošno lahko premaga z izkušnjami.
3	zibanja zrakoplova, zaradi česar pride do tvorbe kisline v želodcu in krčenja želodčne stene.

L-0003

Kaj bi svetovali sopilotu, ki trpi zaradi morske bolezni?


1	Vzame naj zdravilo proti morski bolezni.
2	Skloni naj glavo, zapre oči in globoko diha.
3	Izogiba naj se nepotrebnim premikom glave, pogled pa naj upre v točko izven zrakoplova.

L-0004

Ne glede na to, da se to ne zahteva, se uporaba dodatnega kisika priporoča za letenja ponoči na višinah nad


1	1.500 m (5.000 ft).
2	3.050 m (10.000 ft).
3	3.800 m (12.500 ft).

L-0005

Višinska bolezen je posledica


1	pomanjkanja kisika v organizmu.
2	pomanjkanja kisika v zraku.
3	prevelike količine dušika v krvnem obtoku.

L-0006

Hipoksija je


1	pomanjkanje kisika v organizmu.
2	nenormalnno povečanje količine vdihovanega zraka.
3	pojav mehurčkov v sklepih in mišicah.

L-0007

Katera od trditev, ki zadevajo višinsko bolezen, je pravilna?


1	Višinska bolezen je posledica mehurčkov v sklepih in v krvnem obtoku.
2	Simptoma višinske bolezni sta lahko ščemenje kože in lažen občutek varnosti.
3	Simptome višinske bolezni lahko premagamo s tem, da se osredotočimo na letenje po instrumentih.

L-0008

Katera od trditev, ki zadevajo letenje z zrakoplovom brez kabine pod tlakom na višinah nad 18.000 ft, je pravilna?


1	Plini, ki so ujeti v telesu, se krčijo in tako preprečujejo, da bi kisik izhajal iz krvnega obtoka.
2	Tlak izdihanega zraka je manjši od tlaka v kabini.
3	Tlak kisika v pljučih je mogoče vzdrževati samo pod pogojem, če je tlak kisika, ki ga vdihujemo, zadosti visok.

L-0009

Dovzetnost organizma za zastrupitev z ogljikovim monoksidom


1	narašča z višino.
2	pada z višino.
3	narašča z zračnim tlakom.

L-0010

Hipemična hipoksija ima enake simptome kot višinska bolezen, vendar je najbolj pogosto posledica


1	slabe cirkulacije krvi.
2	vdora izpušnih plinov v kabino.
3	uživanja alkohola ali zdravil pred letenjem.

L-0011

Posledica daljšega vdihavanja ogljikovega monoksida je


1	bolečina v čelnem delu glave.
2	oslabitev mišic.
3	občutek ugodja.

L-0012

Kako vpliva kajenja na pilota?


1	Nočni vid se zmanjša za 50%.
2	Telesna temperatura se zviša, zato je potreba po kisiku večja.
3	V organizem se vnaša dodatna količina ogljikovega dioksida, zato pogosto pride do hiperventilacije.

L-0013

Najbolj pogost vzrok za pojav hiperventilacije je


1	čustvena napetost, tesnoba ali strah.
2	prekomerno uživanje alkohola.
3	zelo počasno dihanje in pomanjkanje kisika v organizmu.

L-0014

Hitro ali zelo globoko vdihavanje dodatnega kisika lahko povzroči simptome


1	višinske bolezni.
2	aerotitisa.
3	hiperventilacije.

L-0015

Posledica hiperventilacije je


1	pomanjkanje ogljikovega dioksida v organizmu.
2	višinska bolezen zaradi letenja na višini, če ne vdihujemo dodatnega kisika.
3	pomanjkanje kisika v organizmu zaradi prehitrega in preglobokega dihanja.

L-0016

Pilot lahko omili posledice oziroma prepreči pojav hiperventilacije


1	s tem, da se osredotoči na pilotiranje po instrumentih
2	s počasnejšim dihanjem, z dihanjem v vrečko ali pa z glasnim govorjenjem.
3	s pospešenim dihanjem, da poveča prezračevanje pljuč.

L-0017

Koliko znaša priporočeni časovni presledek med potapljanjem, kjer ni potreben kontrolirani dvig na površje, in letenjem na višinah do 2.400 m (8.000 ft)?


1	4 ure.
2	12 ur.
3	24 ur.

L-0018

Koliko znaša priporočeni časovni presledek med potapljanjem, kjer je potreben kontrolirani dvig na površje, in letenjem na višinah do 2.400 m (8.000 ft)?


1	4 ure.
2	12 ur.
3	24 ur.

L-0019

Prilagajanje vida na temo je slabše v primeru


1	zastrupitve z ogljikovim dioksidom.
2	uživanja vitamina A s hrano.
3	višine kabine nad 1.500 m (5.000 ft).

L-0020

Kako pripravimo naš vid na nočno letenje?


1	Nosimo sončna očala od sončnega zahoda do pričetka letenja.
2	Izogibamo se rdeči svetlobi najmanj 30 minut pred letom.
3	Izogibamo se močni beli svetlobi najmanj 30 minut pred letom.

L-0021

Eden od načinov za izboljšanje nočnega vida je


1	gledati naravnost v objekt.
2	truditi se gledati mimo središča.
3	povečati jakost osvetlitve kabine.

L-0022

Kako najbolje izrabimo svoj vid pri nočnem letenju?


1	Gledamo samo oddaljene, zasenčene luči.
2	Oči premikamo počasi, da omogočimo videti mimo centra.
3	Za nekaj sekund uperimo pogled naravnost v vsakega od predmetov.

L-0023

Najboljša tehnika gledanja pri odkrivanju drugih zrakoplovov ponoči je


1	z obračanjem glave in s premikanjem oči preiskovati celotno vidno območje.
2	ne gledati naravnost v točko, kjer naj bi bil drugi zrakoplov.
3	izogibati se pregledovanja področja pod horizontom, da preprečimo vpliv delovanja luči na tleh na vid.

L-0024

Najboljši način pri opazovanju ostalih zrakoplovov ponoči je


1	uperiti pogled bočno od predmeta in počasi premikati oči.
2	z očmi hitro preiskovati vidno območje.
3	uperiti pogled bočno od predmeta in hitro premikati oči.

L-0025

Katera od navedenih tehnik gledanja pri opazovanju zračnega prostora ponoči je najbolj ustrezna?


1	V rednih presledkih uperjati pogled v smeri 3, 9 in 12.
2	Hitro in v enakih presledkih premikati oči in preiskovati odseke po 30 stopinj.
3	Z gledanjem mimo centra uporabljati periferni vid in preiskovati majhne odseke.

L-0026

Pred pričetkom vsakega manevra v zraku je pilot dolžan


1	prekontrolirati višino, hitrost in kurz.
2	pregledati zračni prostor in se prepričati, da ne obstaja nevarnost trčenja.
3	obvestiti o svoji nameri najbližjo kontrolo letenja.

L-0027

Kaj je najbolj učinkovit način za preprečevanje nevarnosti trčenja v letališkem krogu?


1	Vključiti se v letališki krog v spuščanju.
2	Vzdrževati predpisano višino in stalno opazovati zračni prostor.
3	Zanašati se na sporočila po radiu ostalih zrakoplovov v letališkem krogu.

L-0028

Pravilna tehnika opazovanja zračnega prostora v smeri levo in desno od nosa zrakoplova v letu naravnost je


1	stalno premikati pogled od vetrobranskega stekla na levo in na desno.
2	osredotočiti se na relativna gibanja, ki jih zaznavamo na robu vidnega polja.
3	sistematično za kratek čas pogledovati v različne smeri.

L-0029

Kako ugotovimo, da obstaja v zraku nevarnost trčenja z drugim zrakoplovom?


1	Drugi zrakoplov postaja večji in se hitro približuje.
2	Nosa obeh zrakoplovov sta uperjena v isto točko v prostoru.
3	Razen približevanja ni relativnega gibanja med vašim in drugim zrakoplovom.

L-0030

Katera od navedenih tehnik gledanja pri opazovanju zračnega prostora podnevi je najbolj ustrezna?


1	V rednih presledkih uperjati pogled v smeri 3, 9 in 12.
2	Hitro in v enakih presledkih premikati oči in preiskovati odseke po 10 stopinj
3	Z gledanjem mimo centra uporabljati periferni vid in preiskovati majhne odseke.

L-0031

Kako vpliva megličavo ozračjo na zmožnost pravočasno opaziti ostale zrakoplove ali ovire?


1	Žarišče očesa se zaradi meglice premakne v neskončnost.
2	Vid moramo v megličavem ozračju bolj napenjati in zato relativna gibanja težje opazimo.
3	Ostala letala in ovire se nam dozdevajo bolj oddaljene, kot so v resnici.

L-0032

Kako imenujemo začasno konfuzno stanje zaradi napačnega tolmačenja informacij, ki jih možgani dobivajo od različnih zaznavnih organov?


1	Izguba orientacije v prostoru.
2	Hiperventilacija.
3	Hipoksija.

L-0033

Kaj od navedenega se priporoča za preprečitev izgube orientacije v prostoru?


1	Izogibati se je potrebno ostrih zavojev in grobih odklonov komand.
2	Verjeti moramo samo kazanju instrumentov.
3	Gibanje glave in oči je potrebno omejiti na najmanjšo možno mero.

L-0034

Pilot lahko izgubi orientacijo v prostoru, če


1	ne upošteva mišične občutke in občutke, ki mu jih posreduje notranje uho.
2	pri določanju lege zrakoplova v prostoru upošteva telesne občutke.
3	pogosto premika pogled z instrumenta na instrument.

L-0035

Verjetnost izgube orientacije v prostoru pri slabi vidljivosti je manjša, če


1	hitro izmenično pogledujemo ven in nazaj na instrumentalno ploščo.
2	verjamemo kazanju instrumentov in se ne zanašamo na naša čutila.
3	se s telesom nagibamo v nasprotno stran od nagibanja zrakoplova.

L-0036

Najboljši način za povrnitev izgubljene orientacije v prostoru je


1	verjeti samo kazanju instrumentov zrakoplova.
2	osredotočiti se na lastne občutke o smeri, legi nosa zrakoplova glede na horizont in nagibu.
3	zavestno upočasniti dihanje, dokler znaki izgube orientacije v prostoru ne izginejo, nato pa zopet pričeti normalno dihati.

L-0037

Hitro pospeševanje zrakoplova lahko povzroči iluzijo


1	levega zavoja.
2	dviganja nosa.
3	spuščanja nosa.

L-0038

Do iluzije prevelike višine v doletu za pristajanje pride, če gre za


1	megličavo ozračje.
2	dvigajoči se teren.
3	spuščajoči se teren.

M-0001

Kako imenujemo zračni ovoj okoli zemeljske oble?


1	Troposfera.
2	Atmosfera.
3	Homosfera.
4	Stratosfera.

M-0002

Kateri so zaporedni sloji atmosfere?


1	Strato-, tropo-, mezo-, jonosfera.
2	Strato-, tropo-, jono-, mezosfera.
3	Tropo-, strato-, mezo-, jonosfera.
4	Tropo-, jono-, strato-, mezosfera.

M-0003

V katerem delu atmosfere se dogajajo vremenski pojavi?


1	V tropopavzi.
2	V mezosferi.
3	V stratosferi.
4	V troposferi.

M-0004

Kateri je tisti sloj atmosfere, kjer je vedno inverzija ali izotermija?


1	Tropopavza.
2	Sloj pod spodnjo bazo obalkov.
3	Sloj neposredno nad tlemi.
4	Takšnega sloja ni, ker v atmosferi temperatura povsod pada z višino.

M-0005

Kako imenujemo tisti višji sloj zemljinega ozračja, kjer prenehajo vsi vremenski pojavi in kako visoko leži v standardni atmosferi?


1	Tropopavza, 11 km MSL.
2	Stratopavza, 20 km MSL.
3	Tropopavza, 20 km MSL.
4	Stratopavza, 11 km MSL.

M-0006

Kaj se dogaja z odstotkom kisika v troposferi z rastočo višino?


1	Narašča.
2	Ostaja nespremenjen.
3	Pada.
4	Odvisno od tega, kako se spreminja zračni tlak.

M-0007

Koliko znašata standardna temperatura in standardni zračni tlak na morskem nivoju?


1	15°C in 1013,2 hPa.
2	0°C in 1013,2 hPa.
3	0°C in 760 hPa.

M-0008

Izotermija je


1	naraščanje temperature zraka z višino.
2	razlika med dejansko temperaturo zraka in rosiščem.
3	pojav, ko ostaja z višino temperatura zraka stalna.
4	padanje temperature zraka z višino.

M-0009

Kaj je temperaturna inverzija?


1	Razvoj oblakov z intenzivnim vertikalnim razvojem.
2	Dobra vidljivost v spodnjih slojih ozračja in slaba vidljivost na višini.
3	Naraščanje temperature z višino.
4	Padec temperature z višino.

M-0010

Značilnost temperaturne inverzije je


1	stabilno ozračje.
2	nestabilno ozračje.
3	pobočni vzgorniki.
4	pojav neviht zračnih mas.

M-0011

Kateri pojav je povezan s temperaturno inverzijo?


1	Stabilni sloj zraka.
2	Nestabilni sloj zraka.
3	Pobočni vzdolnik.
4	Nevihte zračnih mas.

M-0012

Kakšne vremenske pogoje lahko pričakujemo poleti pod slojem prizemne temperaturne inverzije pri visoki vlažnosti zraka?


1	Mirno ozračje brez termike, meglo, meglico ali nizko oblačnost.
2	Mirno ozračje brez termike in razvoj kumulusne oblačnosti nad inverzijskim slojem.
3	Srednje močno termiko in slabo vidljivost zaradi megle, nizke stratusne oblačnosti in padavine v obliki ploh.
4	Močna dviganja zaradi intenzivnega ogrevanja površja tal, dobro vidljivost in kumulusno oblačnost nad inverzijskim slojem.

M-0013

Izraz "rosišče" pomeni


1	temperaturo, pri kateri je kondenzacija enaka izhlapevanju.
2	temperaturo, pri kateri vedno pride do pojava rose.
3	temperaturo, do katere se mora ohladiti zrak, da postane zasičen z vlago, ki jo trenutno vsebuje.
4	razliko med dejansko temperaturo zraka in temperaturo izparevanja.

M-0014

Temperatura rosišča zračne mase


1	je vedno višja od temperature zračne mase.
2	je lahko tudi višja od temperature zračne mase.
3	lahko skupaj s temperaturo zraka služi za ocenitev stopnje zasičenosti oziroma relativne vlažnosti zraka.
4	ne omogoča ocenitve zasičenosti oziroma relativne vlažnosti zraka.

M-0015

Kaj izračunavamo s pomočjo naslednje formule?

(razlika med temperaturo in rosiščem) x 123 = __________ ?


1	Relativno vlažnost.
2	Temperaturo zraka na višini leta.
3	Zgornjo bazo stratusne oblačnosti v metrih.
4	Spodnjo bazo kumulusne oblačnosti v metrih.

M-0016

Približno koliko znaša temperatura rosišča zraka na nivoju letališča, če je tam temperatura 20°C, jadralna letala pa javljajo višino baz kumulusov 1.100 m nad letališčem?


1	-3°C.
2	5°C.
3	7°C.
4	11°C.

M-0017

Približno koliko znaša višina baz kumulusov nad tlemi, če je temperatura zraka pri tleh 27°C, rosišče pa 15°C?


1	1.000 m.
2	1.500 m.
3	2.000 m.
4	2.700 m.

M-0018

Na približno kolikšno višino baz kumulusov nad letališčem lahko računamo, če je trenutno rosišče zraka pri tleh 5°C, napovedana dnevna maksimalna temperatura pa je 25°C?


1	2.800 m.
2	2.500 m.
3	2.000 m.
4	1.500 m.

M-0019

Kaj od navedenega je merilo stabilnosti atmosfere?


1	Zračni tlak.
2	Termični gradient.
3	Temperatura pri tleh.
4	Jakost vetra.

M-0020

Nasičeni vzorec zraka se v spodnjih slojih troposfere dviga zaradi termičnega vzgona, če je


1	navpični termični gradient okoliškega zraka večji od 0,6C°/100m.
2	hladnejši v primerjavi z okoliškim zrakom.
3	toplejši v primerjavi z okoliškim zrakom.
4	navpični termični gradient okoliškega zraka manjši od 0,6°C/100m.

M-0021

Vlažnoadiabatsko gibanje zraka imenujemo tisto navpično gibanje zraka, ko se


1	prične tvorba oblaka pri dviganju suhega zraka.
2	med spuščanjem zračne mase prične kondenzacija vodne pare.
3	zasičeni zrak dviga in zato ohlaja za manj kot 1°C/100 m.
4	zasičeni zrak dviga in zato ohlaja za več kot 1°C/100 m.

M-0022

Padec temperature zraka z višino v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO) znaša


1	1,00°C/100 m.
2	0,65°C/100 m oziroma 2°C/1.000 ft.
3	0,80°C/100 m.
4	0,50°C/100 m.

M-0023

Koliko znaša vrednost temperature zraka na višini 7.500 ft, če je temperatura zraka na nadmorski višini 1.500 ft 15°C in če prepostavimo, da velja navpični termični gradijent Mednarodne standardne atmosfere (ICAO)?


1	+4°C.
2	+3°C.
3	0°C.
4	-2°C.

M-0024

Enote za podajanje zračnega tlaka v letalstvu so


1	atm.
2	mWS.
3	psi.
4	hPa.

M-0025

Kateri vrednosti ustreza normalni zračni tlak 1013,2 hPa?


1	19,29 inče.
2	670 mmHg.
3	750 mmHg.
4	760 mmHg.

M-0026

Katera sta tista dva instrumenta, s katerima merijo meteorologi zračni tlak?


1	Živosrebrni barometer in higrometer.
2	Postajni barometer in psihrometer.
3	Aneroidni barometer in higrometer.
4	Dozni barometer in živosrebrni barometer.

M-0027

Kako se spreminja zračni tlak z rastočo višino?


1	Ostaja nespremenjen.
2	Pada konstantno po vsej višini za 1 hPa na vsakih 8 km.
3	Pade na približno polovično vrednost na višini 5.500 m.
4	Pade na polovično vrednost na višini približno 11.000 m.

M-0028

Približno katera je tista višina, na kateri znaša vrednost zračnega tlaka samo še polovico tiste na morskem nivoju?


1	1.500 m MSL.
2	2.500 m MSL.
3	5.500 m MSL.
4	7.000 m MSL.

M-0029

Debelina zemljine atmosfere je približno 600 km. Na kateri višini pade zračni tlak na polovico vrednosti, ki jo ima na morskem nivoju?


1	Na 18.000 ft MSL.
2	Na 300 km MSL.
3	Na 8.000 m MSL.
4	V višini tropopavze.

M-0030

Katero vrednost ima gostota zraka po Mednarodni standardni atmosferi (ICAO)?


1	1,239 g/L.
2	1,226 g/m3.
3	0,001293 g/m3.
4	1,226 kg/m3.

M-0031

V primeru, ko pri stalnem tlaku temperatura zraka narašča,


1	relativna vlažnost raste.
2	se razlika med temperaturo in rosiščem ne spreminja.
3	rosišče pada.
4	gostota zraka pada.

M-0032

V primeru, ko zrakoplov leti od področja z visokim zračnim tlakom proti področju z nizkim zračnim tlakom, in pilot vzdržuje po kazanju višinomera ves čas isto višino, dejanska višina zrakoplova


1	raste.
2	pada.
3	pada, vendar samo če dežuje.
4	ostaja nespremenjena.

M-0033

Gostota zraka, ki je v največji meri odvisna od temperature in zračnega tlaka, raste, če zračni tlak


1	raste in temperatura pada.
2	pada in če temperatura tudi pada.
3	raste in če temperatura tudi raste.
4	pada in temperatura raste.

M-0034

Kaj bo kazal višinomer zrakoplova po pristanku, če ga nastavimo na QFE istega letališča?


1	Višino nad srednjim morskim nivojem.
2	Ničlo.
3	QNH.
4	Vrednost, ki je odvisna od višine predhodnega leta.

M-0035

Višinomer zrakoplova kaže pri nespremenjeni nastavitvi preveč, če


1	se nahajamo znotraj hladne zračne mase.
2	je tlak QFE nizek.
3	letimo proti področju z visokim zračnim tlakom.
4	letimo v področje nizkega zračnega tlaka.

M-0036

Kaj je lahko vzrok temu, da višinomer parkiranega zrakoplova kaže zvečer n.pr. 350 ft, drugo jutro pa 400 ft?


1	Ponoči je zračni tlak padel.
2	Višinomer ni več natančen in ga je potrebno poslati na testiranje.
3	Višinomer je pokvarjen.
4	Ponoči je zračni tlak narastel.

M-0037

V zračni masi, ki je hladnejša od standardne, kaže višinomer zrakoplova


1	napačno, zato v takšnih primerih ni uporaben.
2	točno.
3	preveč.
4	premalo.

M-0038

Hladnega zimskega dne letite pri lepem vremenu v Alpah. Višinomer, ki je nastavljen na tlak QNH, kaže v primerjavi z višino vrha gore, ki ga obkrožite


1	večjo višino od vrha.
2	manjšo višino od vrha.
3	točno višino vrha.
4	odgovor ni mogoč.

M-0039

Toplega poletnega dne letite v Alpah in obrožite goro točno v višini vrha. Višinomer, ki je nastavljen na tlak QNH, v takšnem vremenu kaže vrednost, ki je v primerjavi z višino vrha


1	prevelika.
2	premajhna.
3	enaka.
4	odgovor ni mogoč.

M-0040

Odčitek na višinomeru zrakoplova, ki je priletel v hladno zračno maso, je


1	manjši od dejanske višine.
2	enak dejanski višini.
3	večji od dejanske višine.
4	na višinah pod 2.000 m GND manjši od dejanske višine.

M-0041

Katera sestavina zraka ima glavno vlogo pri meteoroloških pojavih?


1	Dušik.
2	Kisik.
3	Ogljikov dioksid.
4	Vodna para.

M-0042

Količina vodnih hlapov, ki jo lahko vsebuje zrak, je v glavnem odvisna od


1	rosišča.
2	temperature.
3	stabilnosti zraka.
4	relativne vlažnosti.

M-0043

Pod pojmom "vidljivost pri tleh" razumemo


1	vidljivost iz kabine zrakoplova v smeri proti tlem.
2	vrednost vodoravne vidljivosti, ki jo izmeri pooblaščena oseba na letališču.
3	vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze.
4	vidnost zrakoplova s površja tal.

M-0044

Relativna vlažnost spuščajočega zraka


1	narašča.
2	ostaja stalna.
3	pada.
4	nobeden od gornjih odgovorov ni pravilen.

M-0045

Kakšne vrednosti imajo v primeru megle temperatura zraka, rosišče, "spread" in relativna vlažnost?


1	Temperatura zraka je različna od rosišča, "spread" je velik, relativna vlažnost je visoka.
2	Temperatura zraka je enaka rosišču, "spread" je majhen, relativna vlažnost je zmerna.
3	Temperature zraka je enaka rosišču, "spread" je enak ničli, relativna vlažnost je blizu ali enaka 100%.
4	Vrednosti temperature zraka, rosišča in relativna vlage so enake, "spread" je velik.

M-0046

Posledica pomikanja toplega morskega zraka preko hladnih tal je


1	radiacijska megla.
2	frontalna megla.
3	advekcijska megla.
4	toča.

M-0047

Radiacijska megla nastaja


1	v mirnih in jasnih nočeh, ko leži topel in vlažen zrak nad nižjimi ravninskimi predeli.
2	pri premikanju vlažnega tropskega zraka preko hladne površine odprtega morja.
3	pri premikanju hladnega zraka preko toplejše vodne površine.
4	ko slab veter premika ponoči topel in vlažen zrak ob pobočjih navzgor.

M-0048

Advekcijska megla se pojavlja


1	ponoči nad hladno morsko površino.
2	kjerkoli, če so razmere zato ugodne.
3	nad površjem tal v mirnih in hladnih nočeh.
4	nad površjem tal v popoldanskem času.

M-0049

Katere razmere ugodno vplivajo na razvoj radijacijske megle?


1	Močan veter pri tleh.
2	Zelo suh zrak.
3	Malo ali nobene oblačnosti.
4	Mokra tla.

M-0050

Je toča nevarna jadralnim letalom?


1	Ne, v nobenem primeru.
2	Da, ker se lahko zrna toče prilepijo na profil in tako pokvarijo obtekanje krila.
3	Da, vendar samo če gre za starejša lesena jadralna letala.
4	Da, v vsakem primeru, ker lahko hudo poškoduje vsak zrakoplov.

M-0051

Kateri so tisti oblaki, iz katerih ni pričakovati padavin?


1	ST.
2	CI.
3	CB.
4	NS.

M-0052

Padavine v obliki ploh v glavnem padajo iz oblakov tipa


1	CB.
2	ST.
3	CI.
4	CU.

M-0053

Pri kateri vrsti oblakov lahko pričakujemo padavine v obliki ploh?


1	ST.
2	NS.
3	SC.
4	CB.

M-0054

Kateri so tisti oblaki, pod katerimi lahko naletimo na intenzivne padavine v obliki ploh?


1	Kumulonimbusi.
2	Stratusi.
3	Cirustratusi.
4	Rotorni oblaki.

M-0055

Kakšen veter pomeni znak na meteoroloških kartah?


1	Severnik jakosti 60 vozlov.
2	Zahodnik jakosti 60 vozlov.
3	Jug jakosti 15 vozlov.
4	Vzhodnik jakosti 15 vozlov.

M-0056

Kakšen veter piha v naših krajih pred prihodom oblačne fronte z zahoda?


1	Jugozahodnik.
2	Severozahodnik.
3	Vzhodnik.
4	Jugovzhodnik.

M-0057

Kakšen veter lahko pričakujemo po prehodu hladne fronte, ki se Sloveniji približuje z zahoda?


1	Severovzhodnik.
2	Zahodnik.
3	Jugovzhodnik.
4	Severozahodnik.

M-0058

Burja v primorju


1	piha po prehodu fronte.
2	oznanja prihod fronte.
3	piha ob pobočjih zalednih planin navzgor.
4	je močan, vendar enakomeren veter.

M-0059

Smer višinskega vetra določimo po vremenski karti tako, da upoštevamo dejstvo, da veter piha


1	pravokotno na izobare.
2	od mesta z nižjim tlakom proti mestu z višjim tlakom.
3	vzdolž tlačnih izohips.
4	od mesta z višjim tlakom proti mestu z nižjim tlakom.

M-0060

Če je veter pri tleh 330/20, potem je veter na višini 1.500 m najbrž


1	350/30.
2	310/30.
3	350/15.
4	310/15.

M-0061

Kakšen veter lahko pričakuje posadka zrakoplova, ki leti od področja visokega tlaka proti področju nizkega tlaka?


1	Hrbtni veter.
2	Čelni veter.
3	Desni bočni veter.
4	Levi bočni veter.

M-0062

Kateri je najbolj nevaren pojav pri letenju v bližini nevihte?


1	Statična elektrika.
2	Bliskanje.
3	Elijev ogenj.
4	Turbulenca in striženje vetra.

M-0063

Kateri od navedenih oblakov so vedno sestavljeni iz ledenih kristalov?


1	Stratus, stratokumulus, kumulus.
2	Cirostratus, cirokumulus.
3	Altokumulus, altostratus, nimbostratus.

M-0064

Oblaki, ki se pojavljajo na srednjih višinah, so


1	Stratus, stratokumulus, kumulus.
2	Cirostratus, cirokumulus.
3	Altokumulus, altostratus, nimbostratus.

M-0065

Kateri oblaki že zgodaj dopoldne oznanjajo verjetnost nastanka neviht?


1	Fenske kape nad planinskimi vrhovi.
2	AC-kastelanusi.
3	Rotorni kumulusi.
4	Cirokumulusi.

M-0066

Mesta valovnih dviganj za gorskimi hrbti lahko označujejo oblaki lečaste oblike, ki jih imenujemo


1	mamatusi.
2	stacionarni lentikularisi..
3	trombasti oblaki.
4	rotorni oblaki.

M-0067

Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vsaj tri nivoje oblakov?


1	CI.
2	ST.
3	AC.
4	CB.

M-0068

Katera od naslednjih vrst oblakov se razteza skozi vsaj dva nivoja oblakov?


1	ST.
2	NS.
3	CI.
4	SC.

M-0069

Katera vrsta oblakov je značilna za stabilno atmosfero?


1	CU.
2	AS.
3	CB.
4	ST.

M-0070

Kateri oblaki so posledica termične konvenkcije?


1	Altokumulusi lentikularisi.
2	Nimbostratusi.
3	Kopasti kumulusi.
4	Cirusi.

M-0071

Oblaki z najbolj razvito turbulenco so


1	kopasti kumulusi.
2	kumulonimbusi.
3	nimbostratusi.
4	altokumulusi kastelanusi.

M-0072

Katera vrsta oblakov je značilna za labilno atmosfero?


1	CU.
2	CS.
3	ST.

M-0073

Katera vrsta oblakov nastane pomladi in poleti na čistem nebu kot posledica močnega segrevanja tal?


1	Stratusi.
2	Kumulusi.
3	Nimbostratusi.
4	Cirostratusi.

M-0074

Dopoldne so se razvili kumulusi, opoldne pa je nebo z njimi že močno prekrito. V takšnem primeru moramo najbolj verjetno računati na


1	razširitev kumulusov v stratuse nad inverzijo spuščanja.
2	razvoj kumulusov v kumulonimbuse in pojav neviht.
3	razpad kumulusov in pojav plave termike.
4	pokrivanje s cirostratusi in altostratusi in razpad kumulusov.

M-0075

Obsežno spuščanje zraka v področju visokega zračnega tlaka imenujemo


1	subsidenca.
2	inverzija.
3	adiabata.
4	advekcija.

M-0076

Posledica spuščanja zračnih mas v poletnem anticiklonu je


1	segrevanje ozračja, izginjanje inverzije, razpad oblakov.
2	nastanek inverzije, ohlajanje ozračja, tvorba oblakov.
3	segrevanje ozračja, nastanek inverzije, razpad oblakov.
4	razpad oblakov, ohlajanje ozračja, izginjanje inverzije.

M-0077

Kateri neugodni vremenski pogoji so značilni za zimski anticiklon?


1	Prizemne megle, višinske megle in občasne slabe padavine.
2	Velika horizontalna področja s plohami.
3	Slaba vidljivost zaradi snežnih ploh.
4	Oblaki vertikalnega nastanka z nizkimi bazami.

M-0078

Kaj je vzrok temu, da je v anticiklonu največkrat toplo vreme?


1	Zaradi segrevanja pri visokem zračnem tlaku ni mogoča tvorba oblakov.
2	Na višini izgine inverzija spuščanja.
3	Zaradi direktnega segrevanja s sončnimi žarki se razkrojijo vsi oblaki.
4	Na višini pride do spuščanja zračnih mas in zato do razkroja oblakov.

M-0079

V kateri smeri se največkrat pomikajo področja nizkega zračnega tlaka na severni polobli?


1	Proti vzhodu.
2	Proti jugu.
3	Proti severu.
4	Proti zahodu.

M-0080

V kateri smeri rotirajo na severni polobli področja nizkega in v kateri smeri področja visokega zračnega tlaka?


1	Področja nizkega zračnega tlaka rotirajo sourno, področja visokega zračnega tlaka pa protiurno.
2	Smer rotacije je odvisna od medsebojne lege področij nizkega in področij visokega zračnega tlaka.
3	Sourno, vendar samo na višini.
4	Področja nizkega zračnega tlaka rotirajo protiurno, področja visokega zračnega tlaka pa sourno.

M-0081

V katerem področju zračnega tlaka se zračne mase spuščajo in kakšno je tam ravnotežno stanje atmosfere?


1	V anticiklonu; stabilno stanje.
2	V ciklonu; stabilno stanje.
3	V anticiklonu; labilno stanje.
4	V ciklonu; labilno stanje.

M-0082

Katere oblake lahko pričakujemo poleti v vlažni in labilni zračni masi?


1	CU, CB in kasneje nevihte.
2	NS in nad njimi AS.
3	ST in nad njimi CU.
4	CI in ST, ki kasneje preidejo v megleni sloj.

M-0083

Kateri vremenski pojavi so značilni za prehod ciklona in v katerem vrstnem redu se pojavljajo?


1	Razvedritve po daljšem deževju, kumulusni oblaki, padec zračnega tlaka, verjetnost ploh.
2	Visoka oblačnost, naraščanje zračnega tlaka, sunkovit zahodni veter, plohe.
3	Naraščajoča količina oblačnosti, padec zračnega tlaka, padavine, razpadanje oblačnosti, naraščanje zračnega tlaka s spremembo smeri vetra, kumulusna oblačnost.
4	Naraščajoča količina oblačnosti, padec temperature, padavine, razvedritev, plohe.

M-0084

Kaj je značilnost nestabilne zračne mase?


1	Nemirno ozračje in dobra vidljivost pri tleh.
2	Nemirno ozračje in slaba vidljivost pri tleh.
3	Oblaki tipa nimbostratus in dobra vidljivost pri tleh.

M-0085

Vlažno in nestabilno zračno maso prepoznamo v poletnem času po


1	kumulusnih oblakih in plohah.
2	slabi vidljivosti in mirnem ozračju.
3	stratusnih oblakih in enakomernih padavinah.
4	megli in pršenju.

M-0086

Kje se nahajajo velika področja dvigajočih se zračnih mas?


1	V anticiklonih.
2	Nad inverzijo spuščanja.
3	V ciklonih in anticiklonih.
4	V ciklonih.

M-0087

Kateri vremenski pojav je poleti najbolj značilen za hladno fronto?


1	Dež.
2	Nevihte s plohami.
3	Megla.
4	Slab dež.

M-0088

V katero stran spremeni veter svojo smer na severni polobli po prehodu tople in v katero smer po prehodu hladne fronte?


1	V desno po prehodu tople in v levo po prehodu hladne fronte.
2	V levo po prehodu tople in v desno po prehodu hladne fronte.
3	V levo po prehodu tople in enako po prehodu hladne fronte.
4	V desno po prehodu tople in enako po prehodu hladne fronte.

M-0089

Kateri oblaki so značilni za hladno fronto ?


1	Kumulonimbusi.
2	Stratusi.
3	Nimbostratusi.
4	Altostratusi.

M-0090

Na kako močno vzgornike lahko naletimo v nevihtnem oblaku?


1	Do 5 m/sec.
2	Do 2 m/sec.
3	Pod 1 m/sec.
4	Več kot 10 m/sec.

M-0091

Kako se vede veter po prehodu hladne fronte idealnega ciklona ? Smer vetra se


1	ne spremeni, hitrost se poveča.
2	ne spremeni, hitrost pade.
3	spremeni od SW na NW, hitrost močno pade.
4	spremeni od SW na NW, hitrost se poveča.

M-0092

Kako se vede veter in kakšna je vidljivost po prehodu hladne fronte poleti, in kateri oblaki in kakšne padavine so značilnost tega pojava?


1	Jakost vetra naraste, vidljivost je srednja, oblaki so AS in NS, padavine so zmerne.
2	Veter hitro spremeni smer v levo, vreme je vetrovno, oblaki so AS in NS, padavine so v obliki ploh.
3	Veter spremeni smer v levo, vreme je vetrovno, vidljivost je dobra, oblaki so CB in oblačni fraktusi, padavine so v obliki ploh.
4	Veter spremeni smer v desno, vreme je vetrovno, vidljivost je dobra, oblaki so CB, padavine so v obliki ploh in obstaja verjetnost neviht.

M-0093

Za stabilno zračno maso je značilen pojav


1	dobre vidljivosti.
2	dobre termike.
3	padavin v obliki ploh.
4	srednje do slabe vidljivosti z meglico.

M-0094

Pojav cirusne oblačnosti na splošno pomeni prihod


1	hladne fronte.
2	tople fronte.
3	okluzije tipa tople fronte.
4	linije nestabilnosti.

M-0095

Na kateri razdalji pred prihajajočo toplo fronto se praviloma pojavijo prvi cirostratusi in altostratusi?


1	40-60 km.
2	60-80 km.
3	100-120 km.
4	400-800 km.

M-0096

Katere vrste oblakov so značilne za prehod oblačnega sistema tople fronte?


1	CI, CC, NS, CB.
2	CC, AC, CU, CB.
3	CI, CS, AS, NS.
4	CC, SC, ST, NS.

M-0097

Kateri oblaki so značilni za vlažen in stabilen zrak oblačne fronte?


1	ST, NS.
2	SC, AC.
3	CI, CU.
4	CU, CB.

M-0098

Kdaj je bilo izdano naslednje vremensko poročilo?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Ob 16:30 po lokalnem času.
2	Ob 16 uri UTC, 30. dne tekočega meseca.
3	Ob 16:30 UTC, 13. dne tekočega meseca.
4	Ob 24:00 po lokalnem času, 8. dne tekočega meseca.

M-0099

Kakšen veter je pihal na letališču v času opazovanja vremena?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Jugozahodnik spremenljive smeri.
2	Zahodnik jakosti od 16 kt do 30 kt.
3	Jugozahodnik jakosti 8 km/h.
4	Jugozahodnik jakosti 8 kt.

M-0100

Koliko je znašala meteorološka vidljivost na letališču?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Med 5 in 10 km.
2	600 m.
3	Več kot 10 km.
4	600 ft.

M-0101

Kakšne padavine so bile na letališču v času opazovanja vremena?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Plohe.
2	Enakomeren in zmeren dež.
3	Toča.
4	Zmerno pršenje.

M-0102

Koliko je znašala spodnja baza oblačnosti na letališču v času opazovanja vremena?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	300 m.
2	10 ft.
3	100 ft.
4	1000 m.

M-0103

Kolikšna je bila količina oblačnosti v najnižji plasti oblakov nad letališčem v času opazovanja vremena?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	8/8.
2	5/8 do 7/8.
3	1/8 do 2/8.
4	Manj kot 1/8.

M-0104

Kakšna je bila temperatura na letališču v času opazovanja vremena?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Med 10°C in 18°C.
2	17°C.
3	16°C.
4	Med 16°C in 17°C.

M-0105

Koliko je znašal zračni tlak na letališču v času opazovanja vremena?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	1018 hPa (QFE).
2	1000 hPa (QNH).
3	999 hPa (QFE).
4	1018 hPa (QNH).

M-0106

Kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju lahko računamo, da se bo vidljivost na letališču popravila na največ 800 m?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Od 17:00 UTC do 18:00 UTC.
2	Po 17:00 UTC.
3	Do 17:00 UTC.
4	Po 18:00 UTC.

M-0107

Kdaj lahko računamo, da se bo megla na letališču dvignila in da bo vreme primerno za VFR letenje?

METAR LSZH 131630Z 24008KT 0600 R16/1000U FG DZ FEW003 SCT010 OVC020 17/16 Q1018 BECMG TL1700 0800 FG BECMG AT1800 9999 NSW=


1	Med 17:00 in 18:00 UTC.
2	Do 17:00 UTC.
3	Do najkasneje 18:00 UTC.
4	Po 18:00 UTC.

M-0108

Kdaj je bila izdana naslednja vremenska napoved?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Ob 06:00 UTC, 24. dne tekočega meseca.
2	Ob 06:00 po lokalnem času, 24. dne tekočega meseca.
3	Ob 16:00 UTC, 24. junija tekočega leta.
4	Opolnoči po UTC, 16. dne tekočega meseca.

M-0109

Za katero časovno obdobje velja napoved vremena na letališču?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Za ves 24. dan tekočega meseca.
2	Za čas med 06:00 in 24:00 po lokalnem času, 16. dne tekočega meseca.
3	Za čas med 06:00 in 24:00 UTC, 16. dne tekočega meseca.
4	Za ves 16. dan tekočega meseca.

M-0110

Kateri nevaren vremenski pojav je napovedan nad letališčem med 06:00 in 08:00 UTC?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Orkanski veter.
2	Podhlajen dež.
3	Kumulonimbusi.
4	Toča.

M-0111

Kakšno bo vreme, na katerega moramo računati nad letališčem v drugi polovici dopoldneva?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Ves čas bo pihal sunkovit jugovzhodnik, računati je na zmerne plohe iz kumulonimbusov, vendar bo vidljivost več kot 10 km.
2	Občasno bo pihal jugovzhodnik s sunki do 22 km/h, nad letališčem se bodo pojavljali kumulonimbusi, nebo v celoti pokrito z oblaki s spodnjo bazo na 2000 m, vidljivost bo ostala ugodna za vizuelno letenje.
3	Nevarnih meteoroloških pojavov in padavin ne bo, vendar vidljivost ne bo primerna za vizuelno letenje.
4	Občasno bo pihal jugovzhodnik s sunki do 22 vozlov, vidljivost se bo zmanjšala in ne bo zadostna za vizuelno letenje in računati je na zmerne plohe iz kumulonimbusov.

M-0112

Kdaj lahko z gotovostjo računate na to, da vremenski pogoji na letališču ne bodo primerni za VFR letenje?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Med 08:00 UTC in 12:00 UTC.
2	Do 08:00 UTC.
3	Po 12:00 UTC.
4	Ves čas, za katerega je izdana vremenska napoved.

M-0113

Kakšno vreme je napovedano na letališču po 12:00 UTC?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Deževno vreme s plohami, sunkovitim vetrom in vidljivostjo pod 10 km.
2	Pihal bo jugovzhodnik srednje jakosti, vidljivost se bo izboljšala na vrednost preko 10 km, padavine bodo prenehale, oblačnost se bo nekoliko povečala in spodnja baza oblakov bo 600 m.
3	Vidljivost se bo popravila in bo znašala med 5 km in 10 km, količina oblačnosti se bo zmanjšala na 1/8 na 600 m in 1/8 na 3000 m.
4	Pihal bo jugovzhodnik jakosti 6 kt, vidljivost bo ugodna za vizuelno letenje, nebo bo v celoti pokrito z oblaki s spodnjo bazo na 600 m.

M-0114

V katerem časovnem obdobju lahko računate na letališču na vremenske razmere, primerne za vizuelno letenje?

TAF EDDM 160000Z 160624 13010KT 9000 BKN020 BECMG 0608 SCT015CB BKN020 TEMPO 0812 17012G22KT 1000 TSRA SCT010CB BKN020 FM12 15006KT 9999 BKN020 BKN100=


1	Ves čas veljavnosti vremenske napovedi.
2	Šele po 12:00 UTC.
3	Samo med 08:00 UTC in 12:00 UTC.
4	Med 06:00 UTC in 08:00 UTC ter po 12:00 UTC.

M-0115

Glede na katero od navedenih vremenskih poročil METAR je verjetnost dežja največja?

a) 34004KT 9999 SCT040 SCT100 M05/MO8 Q1014 NOSIG=
b) 23015KT 8000 BKN030 OVC070 17/14 Q1009 BECMG 4000=
c) 16002KT 0100 FG SCT300 6/6 Q1022 BECMG 1000=
d) 05016G33KT 8000 OVC015 08/06 Q1028 NOSIG=


1	a.
2	b.
3	c.
4	d.

M-0116

Katero od navedenih vremenskih poročil METAR najbolj verjetno kaže, da se bo na letališču pojavila megla?

a) 151850Z 21003KT 8000 SCT250 12/M08 Q1028 NOSIG=
b) 151850Z 06018G30KT 5000 BR OVC010 04/01 Q1024 NOSIG=
c) 151850Z 15003KT 6000 SCT120 05/04 Q1032 BECMG 1600=
d) 151850Z 25010KT 4000 BR BKN012 OVC030 12/10 Q1006 TEMPO 1500=


1	a.
2	b.
3	c.
4	d.

M-0117

Poletnega dne je meteorološka postaja na letališču zabeležila naslednji zaporedni razvoj vremena:

260450Z 24009KT 7000 SCT040 SCT120 15/12 Q1024 NOSIG= 260650Z 24010KT 6000 SCT040 SCT120 17/13 Q1014 NOSIG= 260850Z 23014KT 8000 BKN100 19/13 Q1009 BECMG 26020G35KT TS= 261050Z 28022G33KT 4000 TS SCT015 SCT050CB OVC080 16/14 Q1006 BECMG NSW= 261250Z 31016 KT 9999 SCT025 BKN030 13/09 Q1009 NOSIG= 261450Z 30012KT 9999 -SHRA OVC020 14/10 Q1011 NOSIG= 261650Z 30009 9999 SCT025TCU SCT035 13/10 Q1013 RERA NOSIG= 261850Z 28006KT 9999 FEW040 11/09 Q1014 NOSIG= 262050Z 26004KT CAVOK 10/08 Q1015 NOSIG=
Iz tega lahko sklepamo, da je dopoldne postajo prešla


1	topla fronta, popoldne pa hladna fronta.
2	hladna fronta, popoldne pa topla fronta.
3	hladna fronta, popoldne pa je prevladovalo vreme toplega sektorja.
4	hladna fronta, popoldne pa je prevladovalo postfrontalno vreme.

M-0118

Meteorološka postaja na letališču je zabeležila naslednje zaporedje razvoja vremena:

180450Z 23015KT 3000 +RA BR FEW008 SCT020 OVC030 13/12 Q1010 NOSIG= 180650Z 25008KT 6000 SCT040 BRK090 18/14 Q1014 RERA NOSIG= 180850Z 25006KT 8000 SCT040 SCT100 19/15 Q1009 NOSIG= 181050Z 24008 KT 9999 SCT040 SCT100 21/15 Q1008 NOSIG= 181250Z 23012KT CAVOK 23/16 Q1005 NOSIG= 181450Z 23016 KT 9999 SCT040 BKN090 24/17 Q1003 BECMG 24020G40KT TS= 181650Z 24018G35KT 3000 +TSRA BR FEW006 BKN015CB 18/16 Q1002 NOSIG= 181850Z 28012KT 9999 SCT030 SCT100 13/11 Q1005 NOSIG=
Kaj lahko sklepamo iz tega?


1	Zgodaj dopoldne je postajo prešla topla fronta, popoldne pa hladna fronta.
2	Zgodaj dopoldne je postajo prešla hladna fronta, popoldne pa topla fronta.
3	Nastopile so lokalne nevihte.

M-0119

Na letališču je meteorološka postaja zabeležila naslednje zaporednje vremena:

040650Z 19002KT 3000 BR SCT280 08/07 Q1019 BECMG 5000= 040850Z 21004KT 8000 OVC280 10/07 Q1019 NOSIG= 041050Z 22007KT CAVOK 14/06 Q1017 NOSIG= 041250Z 22012KT 9999 SCT040 SCT100 OVC250 18/17 Q1016 NOSIG= 041450Z 22015KT 9999 SCT040 OVC080 17/06 Q1014 NOSIG= 041650Z 23014KT 8000 -RA SCT030 OVC070 16/10 Q1013 TEMPO 3000= 041850Z 24018KT 4000 +RA BR FEW010 BKN020 19/13 Q1012 NOSIG= 042050Z 26009KT 8000 SCT030 BKN080 19/13 Q1012 RERA NOSIG=
Kaj lahko sklepamo iz tega?


1	Zjutraj je postajo prešla hladna fronta, popoldne pa tudi nova hladna fronta.
2	Ta dan je bil severni prodor.
3	Postajo je prešla topla fronta.
4	Zjutraj je postajo prešla topla fronta, proti večeru pa hladna fronta

M-0120

Katero od naslednjih meteoroloških poročil METAR bi lahko v skladu s predpisi okrajšali z izrazom CAVOK (minimalna sektorska višina je 4.000 ft)?

a) 34004KT 7000 MIFG SCT260 09/08 Q1019 NOSIG=
b) 27019G37KT 9999 BKN050 18/14 Q1016 NOSIG=
c) 00000KT 0100 FG VV001 11/11 Q1025 BECMG 0500=
d) 26012KT 8000 -SHRA BKN025TCU 16/12 Q1018 NOSIG=


1	a.
2	b.
3	c.
4	d.
5	Nobeno.

N-0001

Kateri točki na zemeljski obli določata zemljino os?


1	Severni geografski in severni magnetni pol.
2	Severni in južni geografski pol.
3	Severni in južni magnetni pol.
4	Ekvator-polobla.

N-0002

Približno koliko znaša obseg zemljinega ekvatorja?


1	21.600 NM.
2	40.075 km.
3	30.000 NM.
4	24.000 km.

N-0003

Premer zemljine oble na ekvatorju je v primerjavi z dolžino zemljine osi


1	večji za 43 km.
2	dvakrat večji.
3	enak.
4	manjši za 42 km.

N-0004

Premera zemljine oble na ekvatorju in na polih znašata


1	40.076,594 km in 4.009,153 km.
2	6.378,388 km in 6.356,912 km.
3	12.757 km in 12.714 km.
4	6.356,912 km in 6.378,388 km.

N-0005

Katera od naslednjih trditev, ki zadeva kroženje zemlje okoli sonca, je pravilna? Zemlja


1	obkroži sonce enkrat poleti in enkrat pozimi.
2	ne kroži okoli sonca, ampak miruje, sonce pa kroži okoli nje.
3	obkroži sonce v enem letu.
4	obkroži sonce v enem dnevu.

N-0006

Zemljina obla rotira


1	okoli svoje osi v smeri od vzhoda proti zahodu.
2	s soncem v smeri od vzhoda proti zahodu.
3	okoli svoje osi v smeri od zahoda proti vzhodu.
4	okoli t.i. sončnega obratnika.

N-0007

Zemljina tirnica je


1	krožnica s soncem v središču.
2	elipsa s soncem v enem od gorišč.
3	elipsa s soncem v različnih točkah znotraj nje.
4	krožnica, okoli katere kroži sonce.

N-0008

Letni časi so posledica


1	neenakomernega gibanja zemlje okoli sonca.
2	neenakih temperatur v vesolju.
3	oblike zemljine tirnice.
4	nagiba zemljine osi.

N-0009

Najkrajšo razdaljo med dvema točkama na zemljini obli imenujemo


1	loksodroma.
2	ortodroma.
3	lambodroma.
4	mali krog.

N-0010

Veliki krog(i) na zemeljski obli je(so)


1	samo ekvator.
2	ekvator in poldnevniki.
3	ekvator, poldnevniki in vzporedniki.
4	ekvator, poldnevniki in in ortodrome.

N-0011

Ekvator je veliki krog, čigar ravnina


1	deli zemljino oblo na vzhodno in zahodno poloblo.
2	je vzporedna z zemljino osjo.
3	deli zemljino oblo na severno in južno poloblo.

N-0012

Koliko velikih krogov (ortodrom) je mogoče določiti na zemljini obli?


1	90.
2	180.
3	360.
4	nešteto.

N-0013

Veliki krog na zemljini obli je presek med površino zemlje in ravnino, ki poteka skozi


1	središče zemlje in je vedno pravokotna na zemljino os.
2	središče zemlje in je vedno poševna na zemljino os.
3	središče zemlje in oklepa z zemljino osjo poljuben kot.
4	dve poljubni točki na zemljinem površju; presek s površjem zemlje je najkrajša razdalja med dvema točkama.

N-0014

Kateri od navedenih krogov na zemljini obli nima središča v središču zemlje?


1	Ortodroma.
2	Mali krog.
3	Veliki krog.
4	Ekvator.

N-0015

Kaj je značilnost loksodrome?


1	Seka poldnevnike pod različnimi koti.
2	Je najkrajša razdalja med dvema točkama na zemljini obli.
3	Seka poldnevnike pod istim kotom.
4	Je veliki krog.

N-0016

Kateri krogi iz zemljepisne mreže so hkrati ortodrome in loksodrome?


1	Samo vzporedniki.
2	Poldnevniki in ekvator.
3	Samo poldnevniki.
4	Samo ekvator.

N-0017

V kolikšnem času opravi sonce po nebu lok dolžine 5 ločnih stopinj?


1	V eni uri.
2	V 30 minutah.
3	V 20 minutah.
4	V 4 minutah.

N-0018

Sonce opravi v času ene ure med poldnevniki pot od


1	5°E do 10°W.
2	15°E do 5°E.
3	10°E do 10°W.
4	10°W do 5°E.

N-0019

V kakšnem času se spremeni kot sonca za 27 stopinj?


1	V 30 minutah.
2	V 90 minutah.
3	V 405 minutah.
4	V 108 minutah.

N-0020

Koordinirani svetovni čas (UTC) je


1	krajevni čas.
2	zonski čas.
3	čas na zemljepisni dolžini 0 stopinj.
4	srednjeevropski čas.

N-0021

13:00 po srednjeevropskem poletnem času je


1	1200 UTC.
2	1400 UTC.
3	0100 UTC.
4	1100 UTC.

N-0022

Zrakoplov se nahaja nad Ljubljano in leti točno proti jugu. Ura je 1200 UTC. Sonce je torej


1	natančno v smeri proti jugu.
2	levo od nosa zrakoplova.
3	desno od nosa zrakoplova.
4	levo ali desno od nosa zrakoplova, odvisno od letnega časa.

N-0023

Zemljepisna širina je razdalja točke na zemeljski obli od


1	ekvatorja, merjena v statutnih miljah.
2	ekvatorja, merjena v ločnih stopinjah.
3	ničelnega poldnevnika, merjena v ločnih stopinjah.
4	ničelnega poldnevnika, merjena v geografskih miljah.

N-0024

Koliko znaša zemljepisna širina točke na ekvatorju?


1	0°.
2	90°N.
3	180°S.
4	90°S.

N-0025

Koliko znaša kotna razlika med zemljepisnima dolžinama točk A in B, katerih zemljepisni dolžini sta

A: 04° 14' 28" E
B: 02° 30' 30" E


1	01° 43' 58".
2	06° 44' 58".
3	02° 44' 58".
4	02° 16' 02".

N-0026

Koliko znaša razlika zemljepisnih širin toč A in B, ki ležita na naslednjih vzporednikih?

A: 15° 54' 30" N
B: 10° 33' 30" S


1	05° 21' 00".
2	26° 28' 00".
3	25° 27' 00".
4	05° 28' 00".

N-0027

Koliko znaša zemljepisna širina točke točke B, ki leži 240 NM severno od točke A z zemljepisno širino 62° 33' 00" N?


1	58° 33' 00" N.
2	86° 33' 00" N.
3	66° 33' 00" N.
4	64° 33' 00" N.

N-0028

Razdalja med 10. in 11. zemljepisno širino, merjena na poldnevniku, je


1	60 SM.
2	60 km.
3	111 km.
4	111 NM.

N-0029

Zemljepisni koordinati točke A na karti sta


1	N 49° 11,0' in E 21° 18,0'.
2	N 50° 11,0' in E 20° 12,0'.
3	N 50° 49,0' in E 20° 12,0'.
4	N 49° 49,0' in E 21° 18,0'.

N-0030

Kateri navigacijski orientir s karte se nahaja na poziciji z zemljepisnima koordinatama N 50° 19,0' in E 21° 04,2'?


1	Točka C.
2	Železniški most na reki Visli
3	Mesto Mielec.
4	Naselje Stopnica.

N-0031

Koliko sta zemljepisni koordinati točke B na karti?


1	N 50° 07,4' in E 20° 31,0'.
2	N 57° 04,0' in E 20° 31,0'.
3	N 50° 07,4' in E 23° 01,0'.
4	N 57° 04,0' in E 21° 18,0'.

N-0032

Zemljepisni koordinati točke D na karti sta


1	N 44° 21,7' in E 79° 12,8'.
2	N 44° 21,7' in W 78° 47,2'.
3	N 44° 38,3' in E 78° 12,8'.
4	N 57° 04,0' in W 79° 12,8'.

N-0033

Katero vzletišče na karti ima zemljepisni koordinati N 44° 43,7' in W 78° 54,8'?


1	Vojaško letališče Greenbank.
2	Letališče Lindsay.
3	Hidrodrom Head Lake.
4	Hidrodrom Balsam Lake.

N-0034

Zemljepisni koordinati vojaškega letališča Greenbank na karti sta


1	N 44° 52,2' in W 78° 58,8'.
2	N 44° 07,8' in W 79° 01,2'.
3	N 44° 07,8' in W 78° 58,8'.
4	N 44° 52,2' in W 79° 01,2'.

N-0035

Razdalja 1 NM pomeni


1	dolžino ene ločne minute na poldnevniku.
2	natančno 40-tisoči del obsega zemljine oble.
3	razdaljo med poldnevnikom in polom.
4	obseg polarnega kroga.

N-0036

Dolžina ene navtične milje je


1	1.111 m.
2	1.432 m.
3	1.609 m.
4	1.852 m.

N-0037

Enačba za hitro pretvarjanje kilometrov v navtične milje je


1	(km : 2) + 10%.
2	(km x 2) - 22%.
3	(km : 2) - 10%.
4	(km x 2) - 10%.

N-0038

Približno koliko kilometrov je 70 navtičnih milj?


1	130 km.
2	135 km.
3	140 km.
4	145 km.

N-0039

Dolžina ene statutne milje je


1	1.852 m.
2	1.609 m.
3	1.432 m.
4	1.111 m.

N-0040

Koliko kilometrov je 50 SM (statutnih milj)?


1	Približno 92 km.
2	Natančno 100 km.
3	Malo manj kot 75 km.
4	Približno 80 km.

N-0041

Kje lahko na karti izmerimo razdaljo med dvema točkama, ki smo jo zajeli s šestilom ali pa označili na robu kosa papirja?


1	Na vsakem poldnevniku.
2	Samo na srednjem poldnevniku med točkama.
3	Samo na merilu na robu karte.
4	Na vsakem poldnevniku ali pa na merilu na robu karte.

N-0042

Prva razdalja, ki znaša 15 km, pomeni na določeni karti 6 cm, druga razdalja, ki je 10 km, pa je na isti karti 4 cm. Merilo karte je torej


1	1:300 000.
2	1:250 000.
3	1:400 000.
4	1:500 000.

N-0043

Koliko centimetrov pomeni razdalja 105 km na karti v merilu 1:500 000?


1	10,5 cm.
2	21,0 cm.
3	42,0 cm.
4	84,0 cm.

N-0044

Koliko centimetrov znaša razdalja 220 km na karti v merilu 1:500 000?


1	110 cm.
2	11 cm.
3	44 cm.
4	40,4 cm.

N-0045

Koliko znaša razdalja med točkama A in B na karti?


1	55 NM.
2	55 km.
3	35 km.
4	35 NM.

N-0046

Dolžina rute B-C na karti je


1	61 km.
2	52 NM.
3	33 SM.
4	54 km.

N-0047

Razdalja med točkama C in A na karti je


1	67 NM.
2	44 SM.
3	44 NM.
4	67 SM.

N-0048

Dolžina rute D-E na karti je


1	30 NM.
2	33 NM.
3	39 NM.
4	42 NM.

N-0049

Razdalja med točkama E in F na karti je


1	42 NM.
2	38 NM.
3	34 NM.
4	30 NM.

N-0050

Kolika je dolžina rute F-D na karti?


1	29 km.
2	21 NM.
3	29 SM.
4	29 NM.

N-0051

Razdalja med točkama ALFA in BRAVO je 107 NM. Zrakoplov je za prvih 16 NM potreboval 10 minut. Koliko časa bi torej trajal celoten let med točkama ALFA in BRAVO, če bi ostala potna hitrost nespremenjena?


1	1 uro in 6 min.
2	1 uro in 3 minute.
3	1 uro in 1 minuto.
4	59 minut.

N-0052

Kakšno razdaljo preleti zrakoplov z 32 gal uporabnega goriva v rezervoarjih pri povprečni porabi 7,1 gal/h, če leti s potovalno hitrostjo 108 kt in če upoštevamo, da mora imeti na koncu leta rezervo goriva za 1 uro letenja?


1	379 NM.
2	384 NM.
3	420 NM.
4	487 NM.

N-0053

Kakšno razdaljo preleti zrakoplov z 27 gal uporabnega goriva v rezervoarjih in pri povprečni porabi 6,8 gal/h pri potovalni hitrosti 93 kt in če upoštevamo, da mora imeti na koncu leta rezervo goriva 6 gal?


1	287 NM.
2	292 NM.
3	301 NM.
4	308 NM.

N-0054

Koliko uporabnega goriva bi morali imeti v rezervorjih zrakoplova za let dolžine 300 NM pri potovalni hitrosti 120 kt in pri povprečni porabi 7,3 gal/h in upoštevanjem rezerve goriva za 1 uro letenja?


1	15,0 gal
2	18,3 gal.
3	21,4 gal.
4	25,6 gal.

N-0055

Dolžino v metrih hitro pretvorimo v dolžino v čevljih s pomočjo enačbe


1	m x 0,3.
2	(m x 3) + 10%.
3	(m : 10) x 3.
4	(m x 3) : 10.

N-0056

Višina 1.500 m znaša približno


1	3.600 ft.
2	4.000 ft.
3	4.500 ft.
4	4.900 ft.

N-0057

Na karti čitamo višino ovire 275 m. Katera je tista najmanjša višina v čevljih, na kateri smemo leteti nad oviro, da bi zadostili predpisu o 1.000 ft višinske rezerve pri letenju nad ovirami?


1	2.230 ft.
2	2.130 ft.
3	1.900 ft.
4	1.230 ft.

N-0058

Višina 6.000 ft znaša približno


1	1.200 m.
2	1.800 m.
3	3.000 m.
4	12.000 m.

N-0059

Tlaku QFE 1000 hPa na letališču z nadmorsko višino 200 m ustreza tlak QNH


1	985 hPa.
2	990 hPa.
3	1025 hPa.
4	1035 hPa.

N-0060

V primeru, ko na višinomeru zrakoplova na zemlji spremenimo nastavitev z 996 hPa na 1033 hPa, se odčitek višine


1	ne spremeni.
2	poveča.
3	pri visokih temperaturah zmanjša, pri nizkih pa poveča.
4	zmanjša za 1.000 ft.

N-0061

Višinomer zrakoplova, nastavljen na 1008 hPa, kaže na zemlji 1.600 ft. Kakšen bo odčitek višine, če mu spremenimo nastavitev na 1009 hPa?


1	1.590 ft.
2	1.630 ft.
3	1.610 ft.
4	1.570 ft.

N-0062

Koliko pokaže višinomer zrakoplova, če mu spremenimo nastavitev s 1010 hPa na 1000 hPa?


1	Približno 300 ft manj.
2	Približno 300 ft več.
3	Nespremenjeno višino.
4	Različno, odvisno od QNH.

N-0063

Izračunajte IAS zrakoplova pri naslednjih pogojih:

TAS 115 kt
OAT 20°C na morskem nivoju
višina 8.000 ft
Tablica kalibriranja brzinomera
KIAS 40 50 60 70 80 90 100 110 120
KCAS 46 53 60 69 78 88 97 107 117


1	100 KT.
2	104 KT.
3	107 KT.
4	113 KT.

N-0064

Kolika je dejanska zračna hitrost (TAS) zrakoplova, ki leti s kalibrirano hitrostjo (CAS) 100 kt na višini 5.000 ft pri zunanji temperaturi 5°C?


1	120 KT.
2	116 KT.
3	112 KT.
4	108 KT.

N-0065

Zrakoplov leti na višini 3.000 ft pri zunanji temperaturi 10°C. Koliko znaša dejanska zračna hitrost (TAS), če pilot čita na brzinomeru 120 kt (napake vgradnje in napake instrumenta ne upoštevamo)?


1	122 KT.
2	126 KT.
3	130 KT.
4	134 KT.

N-0066

Določite dejansko zračno hitrost (TAS) zrakoplova, ki leti na višini 500 ft z indicirano hitrostjo (IAS) 110 kt, zunanja temperatura pa je -25°C (IAS=CAS)?


1	103 KT.
2	110 KT.
3	112 KT.
4	115 KT.

N-0067

Na višini 8.000 ft in pri zunanji temperaturi 10°C bi moral zrakoplov leteti z dejansko zračno hitrostjo (TAS) 125 kt. Kakšno hitrost bi v tem primeru moral vzdrževati pilot po brzinomeru, če razliko med CAS in IAS zanemarimo?


1	95 KT.
2	102 KT.
3	109 KT.
4	111 KT.

N-0068

S kakšno kalibrirano hitrostjo (CAS) bi morali leteti z zrakoplovom na višini 7.000 ft pri zunanji temperaturi 5°C, da bi dejanska zračna hitrost (TAS) bila 150 kt?


1	134 KT.
2	137 KT.
3	139 KT.
4	142 KT.

N-0069

Približno pri kateri zunanji temperaturi bi imeli na višini 4.000 ft kalibrirana hitrost (CAS) in dejanska zračna hitrost (TAS) isto vrednost?


1	Pri 0°C.
2	Pri +15°C.
3	Pri -15°C.
4	Pri -25°C.

N-0070

Merilec hitrosti zrakoplova bi na višini 3.000 ft kazal več, kot je dejanska zračna hitrost (TAS), pri zunanji temperaturah


1	nad +15°C.
2	pod +15°C.
3	nad -15°C.
4	pod -15°C.

N-0071

Kaj pomeni merska enota vozel (kt), ki se uporablja v letalstvu?


1	SM/h.
2	NM/h.
3	km/h.
4	m/h.

N-0072

Hitrost vetra 10 m/sec je približno


1	40 kt.
2	20 kt.
3	5 kt.
4	2,5 kt.

N-0073

Hitrost vetra 5 kt pomeni približno


1	10 km/uro.
2	5 statutnih milj/uro.
3	20 m/sec.
4	Vsi trije odgovori so točni.

N-0074

Hitrost 120 km/h, izražena v vozlih je


1	50 kt.
2	58 kt.
3	60 kt.
4	65 kt.

N-0075

Variometer vlečnega letala kaže 500 ft/min, kar pomeni, da se zaprega dviga s približno


1	1,5 m/sec.
2	3,5 m/sec.
3	5 m/sec.
4	2,5 m/sec.

N-0076

Kolika je potna hitrost (GS) zrakoplova, če le-ta preleti v času 40 min razdaljo, ki predstavlja na karti v merilu 1:500 000 dolžino 10,8 cm?


1	81 kt.
2	100 mph.
3	81 km/h.
4	100 km/h.

N-0077

Zrakoplov bi v pogojih brez vetra preletel razdaljo 120 km v 2 urah in 40 minutah, dejansko pa je za to pot potreboval 3 ure in 5 minut. Koliko znaša vzdolžna komponenta vetra na ruti?


1	16 kt v rep.
2	16 km/h v čelo.
3	6 km/h v čelo.
4	6 kt v rep.

N-0078

Dolžina rute od točke X do točke Y preko vmesne kontrolne točke Z je 84 km. Zrakoplov je za let od točke X do vmesne kontrolne točke Z, ki je od točke X oddaljena 35 km, potreboval 50 minut. Koliko časa bo torej trajal let od točke X do točke Y?


1	45 minut.
2	2 uri.
3	50 minut.
4	1 uro in 10 minut.

N-0079

Koliko funtov je 100 kg?


1	180 lb.
2	200 lb.
3	220 lb.
4	250 lb.

N-0080

Koliko kilogramov je 90 funtov?


1	37 kg.
2	41 kg.
3	45 kg.
4	52 kg.

N-0081

Koliko litrov je 25 US galon?


1	95 l.
2	98 l.
3	100 l.
4	105 l.

N-0082

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni pravi potni kot?


1	oznaka 4.
2	oznaka 3.
3	oznaka 2.
4	oznaka 1.

N-0083

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni pravi kurz?


1	oznaka 4.
2	oznaka 3.
3	oznaka 2.
4	oznaka 1.

N-0084

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni magnetni kurz?


1	oznaka 1.
2	oznaka 2.
3	oznaka 3.
4	oznaka 4.

N-0085

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni kompasni kurz?


1	oznaka 1.
2	oznaka 2.
3	oznaka 3.
4	oznaka 4.

N-0086

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni kot popravka zaradi vetra?


1	oznaka 2.
2	oznaka 3.
3	oznaka 4.
4	oznaka 5.

N-0087

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni magnetno deklinacijo?


1	oznaka 3.
2	oznaka 5.
3	oznaka 9.
4	oznaka 10.

N-0088

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni deviacijo kompasa?


1	oznaka 5.
2	oznaka 8.
3	oznaka 9.
4	oznaka 10.

N-0089

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni dejansko zračno hitrost (TAS) zrakoplova?


1	oznaka 5.
2	oznaka 6.
3	oznaka 7.
4	oznaka 8.

N-0090

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni potno hitrost zrakoplova (GS)?


1	oznaka 5.
2	oznaka 6.
3	oznaka 7.
4	oznaka 8.

N-0091

Katera oznaka v trikotniku vetra na sliki pomeni vektor vetra?


1	oznaka 5.
2	oznaka 6.
3	oznaka 7.
4	oznaka 8.

N-0092

V navigaciji pomeni pojem "kot zanosa"


1	kot med vzdolžno osjo zrakoplova in dejansko trajektorijo poti.
2	razliko med smerjo potne hitrosti zrakoplova in zadanim potnim kotom.
3	razliko med magnetnim potnim kotom in smerjo vetra.
4	razliko med vpadnim kotom vetra na vektor dejanske zračne hitrosti in vzdolžno osjo zrakoplova.

N-0093

Kot popravka zaradi vetra je kotna razlika med


1	pravim kurzom in zadanim pravim potnim kotom.
2	zadanim pravim potnim kotom in zadanim magnetnim potnim kotom.
3	pravim kurzom in magnetnim kurzom.
4	magnetnim kurzom in kompasnim kurzom brez vetra.

N-0094

Kateri azimut pomeni stran neba WNW?


1	247,5°.
2	292,5°.
3	337,5°.
4	202,5°.

N-0095

Kje merimo na karti pravi potni kot med dvema točkama rute? Na


1	najbližnjem poldnevniku pri začetni točki.
2	najbližnjem poldnevniku pri končni točki.
3	poljubnem podnevniku med obema točkama.
4	poldnevniku, ki je najbližji polovici poti med obema točkama.

N-0096

Katera vrednost je vračunana v magnetnem potnem kotu?


1	Deviacija kompasa.
2	Magnetna inklinacija.
3	Kot popravka zaradi vetra.
4	Magnetna deklinacija.

N-0097

Kot med smerjo proti geografskemu in smerjo proti magnetnemu severu imenujemo


1	deviacija kompasa.
2	deklinacija.
3	inklinacija.
4	konvergenca meridianov.

N-0098

Kje oziroma kako dobimo podatke o magnetni deklinaciji dane točke na zemljinem površju?


1	V tabeli magnetne deklinacije v kabini zrakoplova.
2	S pomočjo izogon na zrakoplovni karti.
3	Izračunamo kotno razliko med poldnevnikom dane točke in poldnevnikom, ki poteka skozi Greenwich.
4	Izračunamo razliko med magnetnim in kompasnim kurzom.

N-0099

Kako imenujemo linije na geografskih kartah, ki povezujejo točke z enako magnetno deklinacijo?


1	Izogone.
2	Agone.
3	Izokline.
4	Izobare.

N-0100

Linije na geografskih kartah, ki povezujejo točke z ničelno magnetno deklinacijo, imenujemo


1	izogone.
2	izokline.
3	agone.
4	akline.

N-0101

Koliko znaša magnetna deklinacija področja, ki ga prikazuje karta?


1	50° 30' W.
2	21° E.
3	50° W.
4	15° E.

N-0102

Magnetna deklinacija področja na karti je


1	44° 30' E.
2	11° W.
3	1,7° W.
4	79° E.

N-0103

V enačbi za preračunavanje magnetne smeri iz dane prave smeri se zahodna deklinacija


1	prišteva.
2	odšteva.
3	množi.
4	deli.

N-0104

Enačba za izračun magnetnega potnega kota je


1	pravi kurz plus/minus deklinacija.
2	pravi potni kot plus/minus deklinacija.
3	pravi potni kot plus/minus deviacija.
4	magnetni kurz plus/minus deviacija.

N-0105

Kako se izračuna magnetni kurz?


1	Pravi kurz plus/minus deklinacija.
2	Pravi potni kot plus/minus deklinacija.
3	Pravi potni kot plus/minus deviacija.
4	Magnetni potni kot plus/minus deviacija.

N-0106

Ali lahko obstajajo takšne razmere, da bi imeli zadani pravi potni kot, pravi kurz in dejanski pravi potni kot isto vrednost?


1	Ne, v nobenem primeru.
2	Da.
3	Da, ker so te vrednosti vedno med seboj enake.
4	To je mogoče samo v primeru leta v severni ali v južni smeri.

N-0107

Kateri element v trikotniku vetra ima ničelno vrednost, če je magnetni kurz enak kompasnemu kurzu?


1	Inklinacija.
2	Deviacija kompasa.
3	Zanos zaradi vetra.
4	Magnetna deklinacija.

N-0108

Koliko znaša kompasni kurz zrakoplova pri naslednjih podatkih?

pravi potni kot 168°
kot popravka +6°
deklinacija 5°E
Tabela devijacije kompasa
magn.smer N 030 060 E 120 150 S 210 240 W 300 330
deviacija 0 0 1E 3E 2E 0 3W 1W 0 2E 1E 1E


1	167°.
2	177°.
3	187°.
4	171°.

N-0109

S pomočjo magnetnega kompasa želite z nagibom 15° zaviti po najkrajši poti iz smeri 270° v smer 180°. Kateri je tisti kompasni kurz, pri katerem boste pričeli izravnavati zrakoplov iz zavoja?


1	180°.
2	160°.
3	210°.
4	230°.

N-0110

Kateri je tisti kompasni kurz, pri katerem morate pričeti z izravnavanjem zrakoplova iz zavoja z nagibom 15°, ki ste ga pričeli iz smeri 070° in ga želite po najkrajši poti končati v smeri 360°?


1	030°.
2	360°.
3	330°.
4	010°.

N-0111

Pravi kurz za let med dvema točkama na ruti je 270°, kot popravka zaradi vetra pa je -10°. Koliko bi bil pravi kurz za povratni let med istima točkama?


1	090°.
2	180°.
3	110°.
4	120°.

N-0112

Pravi potni kot za let od točke A do točke B na karti znaša


1	031°.
2	059°.
3	239°.
4	301°.

N-0113

Koliko znaša pravi potni kot rute B-C na karti?


1	042°.
2	142°.
3	222°.
4	302°.

N-0114

Pravi potni kot rute C-A na karti je


1	010°.
2	170°.
3	190°.
4	350°.

N-0115

Izmerite na karti pravi potni kot med točkama D in E!


1	057°.
2	123°.
3	237°.
4	303°.

N-0116

Pravi potni kot rute E-F na karti je


1	260°.
2	100°.
3	080°.
4	070°.

N-0117

Kolikšen je pravi potni kot rute F-D na karti?


1	288°.
2	252°.
3	198°.
4	018°.

N-0118

Koliko znaša magnetni potni kot rute A-B na karti?


1	171°.
2	286°.
3	301°.
4	316°.

N-0119

Magnetni potni kot za let od točke B do točke C na karti je


1	027°.
2	042°.
3	057°.
4	142°.

N-0120

Kolikšen je magnetni potni kot za let od točke C proti točki A na karti?


1	155°.
2	170°.
3	185°.
4	190°.

N-0121

Magnetni potni kot rute D-E na karti je


1	303°.
2	322°.
3	314°.
4	292°.

N-0122

Določite magnetni potni kot za let od točke E do točke F na karti!


1	069°.
2	089°.
3	091°.
4	279°.

N-0123

Magnetni potni kot rute F-D na karti znaša


1	087°.
2	187°.
3	198°.
4	209°.

N-0124

Koliko znaša magnetni kurz za let od točke A do točke B, če je TAS zrakoplova 105 kt, veter pa je 045°/30 kt?


1	332°.
2	317°.
3	302°.
4	011°.

N-0125

Kateri magnetni kurz mora vzdrževati pilot na ruti B-C, če je TAS zrakoplova 90 kt, veter pa je 300°/20 kt?


1	014°.
2	029°.
3	030°.
4	043°.

N-0126

Koliko znaša magnetni kurz na ruti C-A, če je zrakoplov leti s hitrostjo TAS 110 kt, veter pa je 090°/25 kt?


1	172°.
2	168°.
3	157°.
4	142°.

N-0127

Koliko je magnetni kurz za let od točke D do točke E, če je TAS zrakoplova 115 kt, veter pa je 200°/35 kt?


1	275°.
2	286°.
3	297°.
4	303°.

N-0128

Magnetni kurz za let na ruti E-Fpri hitrosti zrakoplova TAS 125 kt in pri vetru 360°/40 kt znaša


1	051°.
2	055°.
3	062°.
4	073°.

N-0129

Določite magnetni kurz za let na ruti F-D, če je dejanska zračna hitrost (TAS) zrakoplova 100 kt, veter pa je 260°/30 kt!


1	224°.
2	217°.
3	202°.
4	213°.

N-0130

Koliko je ETA nad točko B, če je zrakoplov preletel točko A ob 14:30 s hitrostjo TAS 95kt, veter pa je 090°/20 kt?


1	14:35.
2	14:40.
3	14:44.
4	14:49.

N-0131

Koliko znaša ETE na ruti B-C pri dejanski zračni hitrosti zrakoplova TAS 110 kt in vetru 360°/15 kt?


1	20 min.
2	24 min.
3	28 min.
4	32 min.

N-0132

Izračunajte ETE na ruti C-A, če je veter 200°/25 kt in hitrost zrakoplova TAS 100 kt!


1	52 min.
2	45 min.
3	38 min.
4	34 min.

N-0133

Koliko časa potrebuje zrakoplov za let od letališča D do letališča E, če leti z dejansko zračno hitrostjo 95 kt, veter na višini leta pa je 090°/20 kt? (Upoštevajte dodatnih 7 minut za vzletanje in pristajanje).


1	18 min.
2	20 min.
3	22 min.
4	30 min.

N-0134

Koliko znaša ETE na ruti E-F pri dejanski zračni hitrosti zrakoplova TAS 108 kt in vetru 250°/30 kt?


1	9 min.
2	11 min.
3	13 min.
4	15 min.

N-0135

Kdaj bo zrakoplov, ki leti z dejansko zračno hitrostjo 103 kt in pri vetru 360°/40 kt, nad točko D, če je preletel točko F ob 07:46?


1	Ob 07:35.
2	Ob 07:55.
3	Ob 07:58.
4	Ob 08:01.

N-0136

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo pasivni let proti NDB, je pravilna? Metoda pasivnega leta proti NDB


1	je praktična navigacijska metoda, primerna za letenje proti in tudi od postaje NDB.
2	nam omogoča letenje samo po krivi poti, ki pa vodi proti NDB.
3	zahteva ADF z avtomatično ali pa vsaj ročno nastavljivo kompasno rožo.

N-0137

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo vzdrževanje določene radijske smeri glede na NDB, je pravilna?


1	Za vzdrževanju QDM je potrebno izvajati popravke smeri proč od kazanja igle ADF.
2	Če imamo za vzdrževanje danega QDR pravilen popravek smeri, je vrh igle ADF odklonjen od repa zrakoplova proti vetru.
3	Če imamo za vzdrževanje danega QDM pravilen popravek smeri, je vrh igle ADF odklonjen od nosa zrakoplova proti vetru.

N-0138

Da bi za pomoč pri določanju pozicije lahko uporabljali VHF/DF, mora biti zrakoplov opremljen z delujočim VHF


1	oddajnikom in sprejemnikom.
2	oddajnikom in sprejemnikom in z delujočim sprejemnikom ADF.
3	oddajnikom in sprejemnikom in z delujočim sprejemnikom VOR.

N-0139

NDB normalno oddaja na frekvenčnem področju


1	190 do 535 KHz.
2	400 do 1020 Hz.
3	962 do 1213 MHz.

N-0140

Na razdalji 30 milj od oddajnika NDB ugotovite po kazanju ADF, da se zrakoplov nahaja 3° bočno od zadane linije poti. Koliko znaša ta bočni odmik v miljah?


1	1,5 milje.
2	3 milje.
3	6 milj.

N-0141

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo letenje po zadani radijski smeri s pomočjo ADF z bočnim vetrom, je pravilna?


1	V doletu proti NDB izvajamo popravke kurza proč od vrha igle ADF.
2	Če pri letenju po zadani radijski smeri v doletu proti NDB vzdržujemo pravilen popravek kurza proti vetru, je vrh igle ADF odklonjen od nosa zrakoplova proti vetru.
3	Če pri letenju po zadani radijski smeri v odletu od NDB vzdržujemo pravilen popravek kurza proti vetru, je vrh igle ADF odklonjen od repa zrakoplova proti vetru.

N-0142

Stranski kot kazanja igle ADF na sliki A je


1	030°.
2	210°.
3	240°.

N-0143

Stranski kot kazanja igle ADF na sliki B je


1	190°.
2	235°.
3	315°.

N-0144

Stranski kot kazanja igle ADF na sliki D je


1	020°.
2	060°.
3	340°.

N-0145

Kateri stranski kot kaže ADF na sliki E?


1	045°.
2	180°.
3	315°.

N-0146

Kateri stranski kot kaže ADF na sliki F?


1	090°.
2	180°.
3	270°.

N-0147

Kateri stranski kot kaže ADF na sliki G?


1	090°.
2	180°.
3	270°.

N-0148

Koliko znaša QDM, če ADF v kokpitu kaže sliko A?


1	030°.
2	180°.
3	210°.

N-0149

Kateri je tisti magnetni kurz, v katerega mora obrniti pilot zrakoplova z indikacijo ADF-a, kot ga prikazuje slika B, da bi usmeril zrakoplov proti postaji NDB?


1	010°.
2	145°.
3	190°.

N-0150

Približno koliko je tisti kurz, v katerega bi moral obrniti pilot zrakoplova, katerega ADF kaže sliko B, da bi interceptiral QDM 180°?


1	040°.
2	160°.
3	220°.

N-0151

Koliko znaša QDR, če kaže ADF v kokpitu sliko C?


1	025°.
2	115°.
3	295°.

N-0152

Katera od slik ADF ustreza zrakoplovu, ki leti proti postaji NDB z desnim bočnim vetrom?


1	A.
2	B.
3	D.

N-0153

Kateri je tisti QDR, na katerem se nahaja zrakoplov z indikacijo ADF, kot jo prikazuje slika A?


1	030°.
2	150°.
3	180°.

N-0154

Koliko znaša QDM zrakoplova z indikacijo ADF na sliki H, če pilot vzdržuje magnetni kurz 320°?


1	005°.
2	185°.
3	225°.

N-0155

Koliko znaša QDM zrakoplova z indikacijo ADF na sliki I, če pilot vzdržuje magnetni kurz 035°?


1	035°.
2	180°.
3	215°.

N-0156

Koliko znaša QDM zrakoplova z indikacijo ADF na sliki J, če pilot vzdržuje magnetni kurz 120°?


1	045°.
2	165°.
3	270°.

N-0157

Kateri magnetni kurz vzdržuje pilot zrakoplova z indikacijo ADF na sliki J, če je QDM 240°?


1	045°.
2	105°.
3	195°.

N-0158

Kateri magnetni kurz vzdržuje pilot zrakoplova z indikacijo ADF na sliki K, če je QDM 030°?


1	060°.
2	120°.
3	270°.

N-0159

Kateri magnetni kurz vzdržuje pilot zrakoplova z indikacijo ADF na sliki L, če je QDM 135°?


1	135°.
2	270°.
3	360°.

N-0160

Kateri vrstni red postopkov pri delu z VOR v kokpitu je pravilen, če želimo leteti proti postaji VOR?

a) Vrtimo selektor radialov, da dobimo iglo CDI v sredino in da se pojavi napis TO.
b) Prekontroliramo identifikacijski signal.
c) Prekontroliramo, da smo nastavili pravilno frekvenco.
d) Obrnemo zrakoplov v magnetni kurz, enak odčitku na selektorju radialov.


1	b, c, a, d
2	d, a, b, c
3	a, b, c, d
4	c, b, a, d

N-0161

Če želimo leteti proti postaji VOR po radialu 215°, moramo na indikatorju VOR v kokpitu zrakoplova nastaviti


1	215° in popravljati kurz proti CDI.
2	215° in popravljati kurz proč od CDI.
3	035° in popravljati kurz proti CDI.

N-0162

Radiali VOR so


1	magnetne smeri.
2	kompasne smeri.
3	prave smeri.
4	relativne stranske smeri.

N-0163

Približno koliko znaša bočni odmik od osi zračne poti, če pilot čita na DME oddaljenost 120 NM, igla na indikatorju VOR pa je odklonjena za 1/3 celega odklona v eno stran?


1	1,5 NM.
2	3,0 NM.
3	6,7 NM.

N-0164

Sprejemnik VOR v kokpitu kaže obratno (nelogično) sliko, če


1	letimo v kurzu, ki je obraten glede na radijsko smer, ki je selektirana na OBS.
2	nastavimo na OBS radijsko smer, ki se za 90° razlikuje od radijske smeri, na kateri je trenutno zrakoplov.
3	po preletanju postaje VOR pozabimo na OBS spremeniti selektirano radijsko smer v doletu na radijsko smer v odletu.

N-0165

Pri vzdrževanju R180 v odletu od postaje VOR moramo nastaviti radial


1	360° in popravljati kurz proti igli CDI.
2	180° in popravljati kurz proč od igle CDI.
3	180° in popravljati kurz proti igli CDI.

N-0166

Koliko stopinj znaša obseg kazanja indikatorja VOR od sredine do zadnje točke na eni strani, če je sprejemnik nastavljen na frekvenco VOR-a?


1	5°.
2	10°.
3	20°.

N-0167

Koliko milj bočno od zadanega radiala se nahaja zrakoplov, ki je 60 NM pred postajo VOR, če je igla CDI odklonjena za eno petino polnega odklona v eno stran?


1	6 milj.
2	2 milji.
3	1 miljo.

N-0168

Kateremu letalu ustreza kazanje indikatorja VOR z oznako V?


1	Samo letalu 2.
2	Samo letalu 6.
3	Letaloma 5 in 8.

N-0169

Kateremu letalu ustreza kazanje indikatorja VOR z oznako X?


1	Letaloma 1 in 3.
2	Letaloma 3 in 7.
3	Samo letalu 7.

N-0170

Kateremu letalu ustreza kazanje indikatorja VOR z oznako U?


1	Letaloma 1 in 2.
2	Samo letalu 2.
3	Samo letalu 6.

N-0171

Katera slika VOR indikatorja ustreza letalu 8?


1	T.
2	V.
3	W.

N-0172

Kateri sliki VOR indikatorjev ustrezata letaloma 5 in 7?


1	T in X.
2	V in X.
3	W in Z.

N-0173

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo delovanje DME, je pravilna?


1	Ko je zrakoplov nad postajo DME, pilot čita na instrumentu DME v kokpitu razdaljo nič.
2	Če premaknemo stikalo na instrumentu DME v kokpitu na HOLD, resetiramo vse odčitke na ničlo.
3	Frekvenca sprejemnika DME v kokpitu se nastavlja samodejno, ko nastavimo frekvenco VOR oziroma ILS.

N-0174

Katero razdaljo čitamo na indikatorju DME?


1	Poševno razdaljo v statutnih miljah.
2	Poševno razdaljo v navtičnih miljah.
3	Razdaljo med zrakoplovom in točko na isti višini neposredno nad VOR-om.

N-0175

Kakšen je odčitek na indikatorju DME v trenutku, ko se zrakoplov nahaja neposredno nad VOR-om na višini 6.000 ft AGL?


1	0.
2	1.
3	1,3.

N-0176

Poševna napaka DME je največja na


1	malih višinah neposredno nad postajo.
2	velikih višinah neposredno nad postajo.
3	velikih višinah in na veliki oddaljenosti od postaje.

N-0177

Pri uporabi DME moramo upoštevati, da naprava kaže


1	potno hitrost zrakoplova.
2	hitrost približevanja oz. oddaljevanja zrakoplova oddajniku DME.
3	poševno razdaljo med zrakoplovom in oddajnikom DME.
4	odgovora -2 in -3 sta oba pravilna.

N-0178

Če premaknemo stikalo DME v položaj HOLD,


1	ostane DME selektiran na trenutni oddajnik, tudi če preklopimo na drugo frekvenco VOR ali ILS.
2	se trenutni odčitek DME "zamrzne", dokler ne selektiramo nove frekvence VOR ali ILS.
3	resetiramo vse indikacije DME na ničlo.

N-0179

Smeri zračnih poti na radionavigacijski rutni karti Jeppesen v prilogi so


1	prave.
2	magnetne.
3	loksodromske.
4	kompasne.

N-0180

Koliko znaša direktna razdalja med VOR DOL in točko PODET, ki leži na zračni poti B5?


1	34 NM.
2	34 km.
3	50 NM.
4	69 NM.

N-0181

Kaj pomeni številka 59 v šesterokotnem okencu pri oznaki zračne poti A15 VOR DOL-VOR GRZ?


1	Razdaljo med točkama ARLON in RADLY.
2	Prehodno absolutno višino v stotinah čevljev.
3	Višino MORA.
4	Razdaljo med VOR-oma DOL in GRZ.

N-0182

Koliko znaša razdalja po najkrajši ruti med VOR ILB in točko ISTRI južno od VOR KFT?


1	45 NM.
2	45 km.
3	57 NM.
4	69 NM.

N-0183

Kaj pomeni številka 6000 pod oznako zračne poti B5 na odseku VOR ZAG-VOR KFT?


1	MEA.
2	Prehodno absolutno višino.
3	MORA.
4	MSA.

N-0184

Kateri minimalni nivo leta lahko planirate za IFR let na ruti VOR GRZ-VOR ILB, če je zračni tlak 1030 hPa?


1	FL80.
2	FL85.
3	FL90.
4	FL95.

N-0185

Koliko znaša MEA na ruti VOR DOL-VOR GRZ?


1	9.000 ft.
2	9.000 m.
3	FL160.
4	8.000 ft.

N-0186

Kolikšna je MORA na ruti NDB MEL-VOR ZAG?


1	5.000 ft.
2	8.000 ft.
3	4.400 ft.
4	Največ 8.000 ft in najmanj 5.000 ft.

N-0187

Kaj pomeni številka 9000a pri oznakah rute A15 med točkama ARLON in RADLY?


1	MSA.
2	MEA.
3	MORA.

N-0188

Kolikšna je MEA na delu zračne poti B5 med VOR ZAG in točko PODET?


1	Ni določena.
2	7.200 ft MSL.
3	6.000 ft MSL.
4	7.200 ft AGL.

N-0189

Kaj pomeni frekvenca 127,8 v ovalnem okencu približno 45 NM vzhodno od NDB KO pri letališču Rijeka?


1	Radar Zagreb.
2	Terminalna kontrola Zagreb.
3	ATIS Zagreb.
4	VOLMET Zagreb.

N-0190

Pri letenju v bližini letališča Celovec normalno dobimo podatke o vremenu za bližnja letališča, tako da


1	poslušamo govorno oddajo VOR-a KFT.
2	vprašamo stolp Celovec.
3	vprašamo radar.
4	poslušamo VOLMET na frekvenci 122,27 MHz.

N-0191

Normalen način za pridobitev vremenskih podatkov pri letenju nad območjem okoli otoka Cresa je


1	poslušanje na frekvenci 127,8 MHz.
2	vprašati Zagreb Control/Radar na frekvenci 124,8 MHz oz. 129,65 MHz.
3	vprašati stolp na Reki oziroma v Puli.

N-0192

Podatke o točkah, ki tvorijo bazo podatkov GPS (z izjemo točk uporabnika), lahko


1	popravlja samo zadevna softverska hiša.
2	pilot popravlja tudi v letu.
3	pilot popravlja, vendar samo na zemlji, ko naprava miruje.

N-0193

Igla CDI na elektronskem zaslonu GPS v kokpitu kaže odmik od osi zadane poti v


1	stopinjah.
2	stopinjah ali pa dolžinskih enotah, po izbiri pilota.
3	dolžinskih enotah.

N-0194

Točnost GPS je, podobno kot to velja za VOR, v veliki meri odvisna od oddaljenosti izbrane točke. Trditev je


1	pravilna.
2	napačna.

N-0195

GPS vodi zrakoplov na ruti po


1	ortodromi.
2	pasivni krivulji.
3	liniji kurza.
4	loksodromi.

N-0196

Katere smeri normalno izberemo pri prednastavitvi GPS?


1	Prave.
2	Kompasne.
3	Magnetne.

N-0197

Sprejem signala GPS je v veliki meri odvisen od višine leta zrakoplova. Trditev je


1	pravilna.
2	napačna.

N-0198

Pri delu z GPS moramo vedeti, da


1	je pred poletom potrebno obvezno ročno vnesti zemljepisne koordinate zrakoplova na parkirnem mestu.
2	naprava samodejno določa trenutno pozicijo zrakoplova v zemljepisnih koordinatah.
3	naprava lahko določa navigacijske elemente samo glede na tiste točke, ki so v teoretičnem vidnem polju.

N-0199

Katero geodetsko izhodišče (Map Datum) selektiramo pri začetni nastavitvi GPS?


1	EUROPE.
2	NAD83.
3	WGS84.

N-0200

Signal GPS je lahko moten, če oddajamo na VHF frekvencah


1	121,15 MHz, 121,17 MHz in 212,20 MHz.
2	131,25 MHz in 131,30 MHz.
3	Oba gornja odgovora sta pravilna.

O-0001

Uradne podatke o omejitvah pri uporabi in dovoljeni obtežbi našega zrakoplova najdemo v


1	knjigi vzdrževanja.
2	priročniku za letenje z zrakoplovom.
3	spričevalu o plovnosti in v potrdilu o vpisu v register zrakoplovov.
4	uradnih objavah Uprave za zračno plovbo.

O-0002

Največja dovoljena hitrost (VNE), navedena v priročniku za letenje z zrakoplovom,


1	je predpisana samo za akrobatsko letenje.
2	ni dosegljiva v pikiranju.
3	se ne sme nikoli prekoračiti.
4	se lahko prekorači samo v mirnem ozračju.

O-0003

Katera je tista frekvenca, na kateri ste dolžni poslušati, če vzletate na teritoriju Republike Slovenije z letališča brez objavljene frekvence?


1	123,2 MHz.
2	123,5 MHz.
3	122,8 MHz.
4	121.5 MHz.

O-0004

V plan leta ICAO, ki ga pilot pred letom preda v letališkem uradu kontrole letenja, vnašamo v ustrezno rubriko potno hitrost (GS) zrakoplova, ki smo jo določili glede na pričakovane meteorološke pogoje v času izvedbe leta. Trditev je


1	pravilna.
2	napačna.

O-0005

Pilot zrakoplova, ki vzleta z letališča, kjer ni na voljo podatkov za nastavitev višinomera, mora višinomer nastaviti na


1	elevacijo letališča.
2	višino nič.
3	1013,2 hPa.
4	QNH najbližjega kontroliranega letališča.

O-0006

Katera merska enota se uporablja v letalstvu za podajanje navpične hitrosti?


1	Metri v minuti.
2	Čevlji v minuti.
3	Metri v sekundi.
4	Čevlji v sekundi.

O-0007

Kateri merski enoti se uporabljata v letalstvu za podajanje vetra pri pristajanju in vzletanju?


1	Prava smer in kilometri na uro.
2	Magnetna smer in statutne milje na uro.
3	Prava smer in vozli.
4	Magnetna smeri in vozli.

O-0008

Kateri merski enoti se uporabljata v letalstvu za podajanje vetra (razen pri pristajanju in vzletanju)?


1	Prava smer in kilometri na uro.
2	Magnetna smer in statutne milje na uro.
3	Prava smer in vozli.
4	Magnetna smeri in vozli.

O-0009

Pri predpoletnem pregledu zrakoplova opazite, da se pri premiku palice vstran dvignjeno krilce odkloni navzgor za več, kot pa se je odklonilo nasprotno krilce navzdol. Kaj boste storili?


1	Obvestim mehanika.
2	Smatram, da so razmere normalne, če je razlika v neenakih odklonih v nasprotno stran enaka, vendar zapažanje vpišem v knjigo v obliki tehnične pripombe.
3	Nič, ker gre za t.i. diferencialni krilci.
4	Odpravim neenake odklone z nastavitvijo regulacijskih vijakov v sistemu pogona krilc.

O-0010

Pri privezovanju zrakoplova je potrebno pustiti vrvi nekoliko ohlapne, če


1	gre za konopljene vrvi.
2	gre za najlonske vrvi.
3	piha močan veter.
4	Vrvi je potrebno vedno dobro zategniti.

O-0011

Če pride med vožnjo po tleh do pregrevanja štiritaktnega motorja zrakoplova, mora pilot


1	obrniti zrakoplov v veter in pustiti motor teči na malem plinu.
2	takoj ugasniti motor.
3	povečati vrtljaje, da se poveča pretok pretok zraka preko hladilnih reber valjev.
4	obogatiti zmes, da zagotovi nižje temperature zgorevanja v valjih.

O-0012

Pravilen postopek pilota pri izskočeni avtomatski varovalki je:


1	vtisne varovalko in jo do pristanka tišči s prstom.
2	na vtiska varovalke v nobenem primeru.
3	vtisne varovalko pri izključenem električnem porabniku.
4	počaka, da se varovalka ohladi in jo vtisne; če le-ta ponovno izskoči, je ne vtiska več.

O-0013

V primeru, da se motor zrakoplova nenadoma ustavi s kovinskim zvokom in če se pri tem propeler preneha vrteti, je najbolj verjeten vzrok za to


1	pomanjkanje goriva.
2	okvara magneta.
3	počen valj ali pa zlomljen ventil.

O-0014

Moder dim, ki prihaja iz izpušnih cevi med preizkusom delovanja batnega štiritaktnega batnega motorja zrakoplova, pomeni:


1	ročica korekcije zmesi je preveč izvlečena.
2	batni obročki so se zataknili ali pa so izrabljeni.
3	zmes je prebogata.
4	uplinjač je nastavljen na prebogato zmes.

O-0015

Če med doletom oziroma v spuščanju z malim plinom temperatura glav valjev batnega štiritaktnega motorja zrakoplova prekomerno pade, je potrebno


1	vključiti gretje uplinjača.
2	zmanjšati hitrost, da se zmanjša hladilni učinek zračnega toka.
3	povečati moč motorja za toliko, da se vzdržuje zadostna temperatura glav valjev.
4	osiromašiti zmes.

O-0016

Kaj je lahko najbolj verjeten vzrok temu, da se batni motor zrakoplova nenadoma ustavi, pri tem pa ni bilo slišati kovinskega zvoka in propeler se prosto vrti?


1	Zmanjkalo je goriva.
2	Okvara magneta.
3	Počen valj ali zlomljen ventil.

O-0017

Zakaj ugašamo batni motor zrakoplova z ročico zmesi in ne s stikalom magnetov?


1	Zato, ker se motorja z izključitvijo magnetov ne da ugasniti.
2	Tako preprečimo, da bi motor ugasnil pri preveliki temperaturi.
3	Zato, ker bi se pri izključitvi magnetov motor prehitro ustavil in prišlo bi lahko do poškodb ležajev glavne gredi.
4	Tako preprečimo samovžige v valjih zaradi prisotnosti zmesi gorivo-zrak v njih.

O-0018

Kaj je pilot dolžan najprej storiti, potem ko je parkirati zrakoplov z magneti, ki jih zaradi okvare stikala vžiga ni mogoče stakniti na maso?


1	Opozoriti mora ostale pilote, naj ne letijo s tem zrakoplovom.
2	Vpisati mora napako v knjigo zrakoplova in tako objaviti, da zrakoplov ni brezhiben.
3	Na propeler zrakoplova mora obesiti dobro vidno tablico, ki opozarja na "žive" magnete.
4	O napaki mora takoj obvestiti Upravo RS za civilno letalstvo.

O-0019

Katera je najbolj zanesljiva praktična metoda za ugotovitev količine goriva v rezervoarjih zrakoplova na tleh?


1	Čitanje merilca goriva pri delujočem motorju.
2	Tehtanje zrakoplova.
3	Vizualna kontrola količine goriva v rezervoarjih.
4	Tresenje krila in poslušanje, če v rezervoarjih gorivo pljuska.

O-0020

Katere škodljive primesi je z enostavnimi načini filtriranja najtežje odstraniti iz aviobencina?


1	Vodo.
2	Fine drobce rje in nečistoče.
3	Mast ali olje.
4	Led.

O-0021

Namen jemanja vzorcev goriva pred poletom iz usednika in gorivnega filtra je kontrola


1	neoviranega pretoka goriva skozi napeljavo.
2	pravilnega delovanja gorivne črpalke.
3	oktanskega števila goriva.
4	čistosti in oktanskega števila goriva.

O-0022

Kaj je najhujša posledica izgube pokrovčka rezervoarja za gorivo v letu?


1	Vdor vode v rezervoar in onesnaženje goriva.
2	Izpraznitev rezervoarja v atmosfero zaradi podtlaka nad ustjem rezervoarja.
3	Poškodba repnih ploskev.
4	Moten pretok goriva zaradi zračnega toka nad ustjem rezervoarja.

O-0023

Najboljši način za zmanjšanje verjetnosti onesnaženja goriva v rezervoarjih zrakoplova z vodo je


1	zatesniti pokrovčke, da se prepreči pronicanje vode v rezervoarje, če dežuje.
2	imeti rezervoarje vedno polne, da se prepreči kondenzacija vode na stenah nad gladino goriva v rezervorjih.
3	začepiti odzračne odprtine rezervoarjev, ko zrakoplov stoji čez noč.

O-0024

Kaj je lahko posledica slabo zaprte ročne črpalke za prevbrizganje goriva v batni motor zrakoplova?


1	Prebogata zmes zaradi dotoka dodatnega goriva v sesalni vod.
2	Presiromašna zmes zaradi dotoka dodatnega zraka v sesalni vod.
3	Kapljanje goriva v kokpit.
4	Detonacije v motorju zaradi prebogate zmesi.

O-0025

Vzrok pogostih požarov na zrakoplovu med polnjenjem z gorivom zaradi statičnega iskrenja je polnjenje


1	neozemljenega zrakoplova z gorivom iz kovinske posode.
2	ozemljenega zrakoplova z delujočim motorjem.
3	neozemljenega zrakoplova z gorivom iz plastične posode.

O-0026

Koliko znaša specifična masa aviobencina?


1	0,60 kg/liter.
2	0,72 kg/liter.
3	1,00 kg/liter.
4	1,72 kg/liter.

O-0027

Koliko tehta 1 USA galona aviobencina 100 LL?


1	3 lb.
2	4 lb.
3	5 lb.
4	6 lb.

O-0028

Koliko tehta 53 litrov aviobencina 100 LL?


1	38 kg.
2	42 kg.
3	74 kg.
4	80 kg.

O-0029

Kako je obarvan aviobencin z oktanskim številom 80/87?


1	Rdeče.
2	Zeleno.
3	Modro.
4	Vijoličasto.

O-0030

Kakšne barve je aviobencin gradacije 100/130?


1	Rdeče.
2	Zelene.
3	Modre.
4	Vijoličaste.

O-0031

Aviobencin gradacije 100 LL je obarvan


1	rdeče.
2	zeleno.
3	vijoličasto.
4	modro.

O-0032

Kakšno nadomestno gorivo lahko uporabljamo za pogon batnega zrakoplova, če zahtevanega aviobencina s predpisanim oktanskim številom ne dobimo?


1	Aviobencin z naslednjim višjim oktanskim številom.
2	Aviobencin z naslednjim nižjim oktanskim številom.
3	Neosvinčeni avtomobilski bencin z istim oktanskim številom.
4	Avtomobilski bencin SUPER z istim ali višjim oktanskim številom.

O-0033

Pravilno ukrepanje pri pojavu detonacije v motorju batnega zrakoplova med vzpenjanjem je


1	povečanje hitrost vzpenjanja po variometru.
2	zmanjšanje plina.
3	osiromašenje zmesi.
4	vključitev gretja uplinjača.

O-0034

Kaj je posledica uporabe goriva z nižjim oktanskim številom od predpisanega?


1	Neenaka zmes gorivo-zrak v valjih.
2	Nižja temperatura glav valjev.
3	Večja moč, kar lahko povzroči preobremenitev motorja.
4	Verjetnost detonacij v motorju.

O-0035

Najbolj verjetna posledica uporabe 80-oktanskega goriva za pogon zrakoplova, za katerega je predpisano 100-oktansko gorivo, je


1	zamašitev svečk.
2	detonacijsko zgorevanje in napačno zaporedje vžiga v valjih.
3	moder dim iz izpušnih cevi.
4	Vsi gornji odgovori so pravilni.

O-0036

Kaj je lahko najbolj verjeten vzrok detonacij ali pa prekinjanju batnega motorja zrakoplova med preizkusom delovanja?


1	Bogata zmes.
2	Siromašna zmes.

O-0037

Zakaj mora pilot pred zagonom hladnega motorja z ročno brizgalko vbrizgati gorivo v motor?


1	Zato, da motor lažje vžge.
2	Tako odstrani iz bencinske napeljave morebitno vodo.
3	Za boljše hlajenje motorja.
4	Za boljše mazanje motorja.

O-0038

Kaj mora pilot zrakoplova najprej prekontrolirati, potem ko štiritaktni motor vžge?


1	Vrtljaje motorja.
2	Temperaturo olja.
3	Tlak goriva.
4	Tlak olja.

O-0039

Potem ko štiritaktni motor zrakoplova steče, mora pilot opazovati tlak olja. Če je bil motor hladen, ga je potrebno


1	ugasniti, če tlak olja takoj ne deseže normalno vrednost.
2	ugasniti, če tlak olja ne doseže normalno vrednost v času 30 sekund po vžigu.
3	ugasniti, če tlak olja ne doseže normalno vrednost v času, ko je zrakoplov pripravljen na vzlet.
4	pustiti teči, ker lahko traja tudi do 10 minut, da tlak olja doseže normalno vrednost.

O-0040

Kaj je normalno potrebno storiti, če po vžigu toplega štiritaktnega motorja zrakoplova tlak olja po predpisanem času ne doseže predpisane vrednosti?


1	Povečati vrtljaje motorja, da oljna črpalka poveča tlak olja.
2	Ugasniti motor.
3	Ne ukreniti ničesar, kajti instrumenti na sodobnih zrakoplovih so cenene izvedbe in zato nezanesljivi.
4	Osiromašiti zmes, da preprečimo nenormalen dvig temperature glav valjev.

O-0041

Najbolj verjeten vzrok za zasukanje propelerja nazaj pri startanju batnega motorja zrakoplova je


1	nazadostno predvbrizganje goriva.
2	presiromašna zmes.
3	prebogata zmes.
4	prekomerno predvbrizganje goriva.

O-0042

Kaj je najbolj verjeten vzrok temu, da štiritaktni motor zrakoplova po izključitvi magnetov noče ugasniti?


1	Presiromašna zmes, zaradi česar motor vžiga kot dizel.
2	Zlepljena kontakta regulatorja napetosti.
3	Pretrgana žica stika magnetov z maso v stikalu vžiga.
4	Izrabljene svečke.

O-0043

Kdaj oziroma kje naj pilot prekontrolira delovanje kolesnih zavor zrakoplova?


1	Takoj potem, ko odpelje s parkirnega mesta.
2	Kjerkoli med vožjo proti vzletni stezi.
3	Na vzletni stezi, potem ko zrakoplov nabere nekaj hitrosti.
4	Po vzletu.

O-0044

Odčitek 5 inHg na merilcu podtlaka vakuumskega sitema zrakoplova pomeni


1	premajhen podtlak.
2	normalen podtlak.
3	prevelik podtlak.

O-0045

Odčitek 2 inHg na merilcu podtlaka vakuumskega sistema zrakoplova pomeni, da je podtlak


1	prenizek.
2	zadosten.
3	prevelik.

O-0046

Kdaj je potrebno nastavljati vrednost tlaka na pomožni barometrski skali višinomera zrakoplova?


1	Enkrat letno.
2	Mesečno.
3	Pred vsakim poletom in po potrebi v zraku.
4	Vsako jutro pred pričetkom letenja.

O-0047

Pravilnost delovanja višinomera prekontroliramo


1	s preletanjem mimo stolpov z znano višino.
2	s primerjanjem kazanja višinomera in radiovišinomera.
3	tako, da nastavimo višinomer na QNH in prekontroliramo, da na tleh kaže nadmorsko višino.
4	s primerjanjem višin na letalski geografski karti merila 1:500 000.

O-0048

Kako pogosto je potrebno kompenzirati magnetni kompas zrakoplova?


1	Pred prvim osnovnim pregledom zrakoplova.
2	Enkrat letno pred letnim pregledom zrakoplova oziroma po vsaki vgraditvi dodatnih instrumentov in radijskih naprav, po potrebi pa tudi večkrat.
3	Vsak mesec.
4	Po vsakem daljšem poletu.

O-0049

Kako med predpoletnim pregledom prekontroliramo, če so oljno-pnevmatski blažilci podvozja zrakoplova pravilno napolnjeni?


1	Izmerimo tlak v blažilcih.
2	Prekontroliramo nivo olja v blažilcih.
3	Prekontroliramo posedanje blažilca.
4	Te kontrole pilot ne more izvajati.

O-0050

Čemu služi rdeča črta na obroču in na gumi glavnega kolesa zrakoplova?


1	Prepoznavanju tip gume.
2	Centriranju kolesa.
3	Konroli zadostnega tlaka v gumi.
4	Kontroli, da se guma ni zasukala na obroču.

O-0051

Kaj mora vedeti pilot, če je guma na kolesu zrakoplova zamaknjena v tej meri, da rdeči črti na gumi in obroču nista več poravnani?


1	Guma ni več uporabna.
2	Gumo je potrebno pregledati in po potrebi ponovno namestiti oziroma zamenjati.
3	Potrebno je samo prekontrolirati tlak v gumi.
4	Zavore niso brezhibne.

O-0052

Zaviranje samo z enim kolesom imenujemo


1	individualno zaviranje.
2	smerno zaviranje.
3	diferencialno zaviranje.

O-0053

Z nastavitvijo 118,27 na VHF radijski postaji zrakoplova dejansko selektiramo


1	frekvenco 118,270 MHz.
2	frekvenčni obseg 118,270 MHz do 118,299 MHz.
3	frekvenco 118,275 MHz.
4	frekvenco 118,270 KHz.

O-0054

V katerega od položajev moramo selektirati stikala na audio kontrolnem panelu v kokpitu zrakoplova, če hočemo delati z radijsko opremo preko slušalk?


1	AUTO.
2	SPEAKER.
3	PHONE.

O-0055

S stikali na audio kontrolnem panelu v kokpitu zrakoplova v položaju SPEAKER bomo vso radijsko opremo slišali


1	samo preko slušalk.
2	samo preko zvočnika.
3	preko zvočnika, lahko pa tudi preko slušalk.

O-0056

Čemu je na audiokontrolnem panelu namenjeno prvo v seriji stikal, označeno z oznako AUTO? Če ga premaknemo v položaj AUTO,


1	slišimo obe COMM postaji hkrati pod pogojem, da sta njuni individualni stikali SPEAKER/PHONE v zgornjem ali pa spodnjem položaju, sicer pa ne.
2	slišimo vso radijsko opremo hkrati, ne glede na položaj individualnih stikal SPEAKER/PHONE.
3	slišimo samo tisto depešo, ki se začenja z našim pozivnim znakom.
4	slišimo samo tisto COMM postajo, ki je selektirana z gumbom selektorja oddaje, pod pogojem, da sta obe individualni COMM stikali postaj v položaju OFF (na sredini).

O-0057

Če se ELT aktivira, oddaja na frekvencah


1	122,3 MHz in 122,8 MHz.
2	123,0 MHz in 119,0 MHz.
3	121,5 MHz in 243,0 MHz.
4	118,0 MHz in 118,8 MHz.

O-0058

Kaj bi storili, če bi na frekvenci 121,5 MHz slišali valovito žvižgajoč signal?


1	Nič, ker gre za testni signal kontrole letenja.
2	Čim preje bi dal akumulator na polnjenje.
3	Nič, ker takšen signal pomeni skorajšen pričetek oddaje VOLMET.
4	Obvestil bi najbližjo kontrolo letenja, da je nekje vključen ELT.

O-0059

Kdaj smemo preizkušati delovanje ELT?


1	Vsako polno uro in vsako polno uro in trideset minut.
2	Največ pet minut vsako uro.
3	Kadarkoli med predpoletnim pregledom.
4	Tekom prvih pet minut vsake polne UTC ure.

O-0060

Na kakšen način se pravilno prepričamo, da ELT ni vključen?


1	Izključimo ELT po pristanku.
2	Vprašamo letališki stolp, če morda sprejema signal ELT.
3	Poslušamo na frekvenci 121,5 MHz.
4	Pošljemo ELT na kontrolo v pooblaščeni servis.

O-0061

V katerem od položajev mora biti nastavljeno stikalo ELT zrakoplova pred vzletanjem?


1	ON.
2	ARM oziroma AUTO.
3	OFF.

O-0062

Za preizkus delovanja ELT moramo izbirno stikalo na napravi preklopiti v položaj


1	OFF.
2	ON.
3	ARM oziroma AUTO.

O-0063

V kateri legi moramo med vožnjo po tleh držati krmilni volan letala z nosnim kolesom, če vozimo z močnim hrbtnim vetrom?


1	V takšni legi, ki zagotavlja stalen pritisk na glavni kolesi, kot to priporoča proizvajalec letala.
2	V prednji legi.
3	Na sebe.
4	V sredini.

O-0064

Katera relativna smer vetra je najbolj kritična med vožnjo po tleh z visokokrilnim letalom z nosnim kolesom?


1	Hrbtno-bočni veter.
2	Čisti bočni veter.
3	Čelno-bočni veter.

O-0065

Pri vožnji po tleh z letalom, opremljenim z repnim kolesom, moramo pri močnem hrbtnem vetru držati palico oziroma volan


1	od sebe.
2	na sebe.
3	v sredini.
4	do konca na sebe.

O-0066

Česa se moramo izogibati pri vožnji po tleh z letalom z nosnim kolesom v primeru močnega čelnega vetra?


1	Močnega in nenadnega zaviranja.
2	Hitrega pospeševanja.
3	Ostrih zavojev, ker lahko veter dvigne privetrno krilo.
4	Dviganja nosnega kolesa od tal.

O-0067

V kateri legi moramo držati odklonjene krmilne ploskve letala s triciklom med vožnjo po tleh, če piha levi-hrbtni veter?


1	Levo krilce navzgor, višinsko krmilo v nevtrali.
2	Levo krilce navzdol, višinsko krmilo navzdol.
3	Levo krilce navzgor, višinsko krmilo navzdol.

O-0068

Med vožnjo po tleh z močnim bočno-hrbtnim vetrom je potrebno držati volan tako, da


1	je krilce na odvetrnem krilu odklonjeno navzdol.
2	so krilca v nevtrali.
3	je krilce na krilu v veter odklonjeno navzdol.

O-0069

V kateri legi moramo držati odklonjene krmilne ploskve letala z repnim kolesom med vožnjo po tleh, če piha levi bočno-hrbtni veter?


1	Levo krilce navzgor, višinsko krmilo v nevtrali.
2	Levo krilce navzdol, višinsko krmilo v nevtrali.
3	Levo krilce navzdol, višinsko krmilo navzdol.

O-0070

Med vožnjo po tleh z močnim čelno-bočnim vetrom je na splošno potrebno držati volan tako, da


1	je krilce na krilu v veter odklonjeno navzgor.
2	je krilce na odvetrnem krilu odklonjeno navzdol.
3	sta krilci v nevtrali.

O-0071

V kateri legi moramo držati odklonjene krmilne ploskve letala s triciklom med vožnjo po tleh, če piha levi bočno-čelni veter?


1	Levo krilce navzgor, višinsko krmilo v nevtrali.
2	Levo krilce navzdol, višinsko krmilo v nevtrali.
3	Levo krilce navzgor, višinsko krmilo navzdol.

O-0072

V kateri legi moramo držati odklonjene krmilne ploskve letala z repnim kolesom med vožnjo po tleh, če piha desni bočno-čelni veter?


1	Desno krilce navzgor, višinsko krmilo navzgor.
2	Desno krilce navzdol, višinsko krmilo v nevtrali.
3	Desno krilce navzgor, višinsko krmilo navzdol.

O-0073

Z ročico korekcije zmesi nastavljamo


1	količino zraka, ki prihaja skozi uplinjač.
2	položaj lopute-metuljčka v difuzorju.
3	količino goriva, ki jo razpršuje šoba.
4	Odgovora 1 in 2 sta oba pravilna.

O-0074

Kaj dejansko delamo, ko pri batnem motorju zrakoplova na višini siromašimo zmes gorivo-zrak?


1	Zmanjšujemo količino zraka v zmesi.
2	Zmanjšujemo pretok goriva proti razpršilni šobi.
3	Povečujemo količino goriva v zmesi, ker je zračni tlak manjši in zato zrak redkejši.

O-0075

Med križarjenjem z zrakoplovom z batnim motorjem na višini 9.500 ft ste nastavili zmes. Kaj se zgodi, če znižate na višino 4.500 ft, ne da bi zmes ponovno nastavili?


1	Zmes postane presiromašna.
2	V valje motorja prihaja več goriva, kot je potrebno za normalno zgorevanje, zato presežek goriva absorbira toploto in temperatura glav valjev se zniža.
3	Zaradi prebogate zmesi se zviša temperatura glav valjev in pride lahko do detonacij v motorju.
4	Zmes postane prebogata.

O-0076

Med preizkusom delovanja motorja batnega zrakoplova na letališču z veliko elevacijo opazite grobo delovanje motorja. Pri kontroli delovanja magnetov se stanje ne popravi, pri kontroli delovanja gretja uplinjača pa se celo poslabša. Kaj bi po logiki najprej ukrenili?


1	Poskusim, če motor gladko teče pri nekoliko bolj siromašni zmesi.
2	Vrnem se pred hangar in poiščem mehanika.
3	Zmanjšam tlak polnjenja, da odpravim detonacije.
4	Prekontroliram, če je ročica zmesi v položaju FULL RICH.

O-0077

V primeru, ko se batni zrakoplov vzpenja z ročico zmesi ves čas v položaju FULL RICH, zmes gorivo-zrak z rastočo višino


1	ostaja stalna.
2	postaja vedno bolj siromašna.
3	postaja vedno bolj bogata.

O-0078

Normalen postopek siromašenja zmesi v križarjenju je vlečenje ročice korekcije zmesi proti položaju LEAN, dokler vrtljaji motorja ne


1	padejo na minimum.
2	dosežejo maksimum.
3	dosežejo maksimum, nato pa v tej točki vrniti ročico korekcije zmesi nekoliko naprej.

O-0079

Splošno priporočeni postopek v primeru pojave plamena iz vstopnika za zrak med startanjem batnega motorja zrakoplova je:


1	takoj prekiniti s startanjem motorja.
2	nadaljevati z normalnim startanjem motorja.
3	nadaljevati s startanjem motorja, povleči ročico korekcije zmesi v položaj IDLE CUT-OFF in do konca odpreti plin.

O-0080

Kaj pomeni pojav črnega dima iz izpušnih cevi med preizkusom delovanja batnega štiritaktnega motorja zrakoplova?


1	Ročica korekcije zmesi je preveč izvlečena.
2	Batni obročki so se zataknili ali pa so izrabljeni.
3	Zmes je prebogata.

O-0081

Pri vzletanju z letališča na morskem nivoju mora biti ročica korekcije zmesi normalno v položaju


1	naprej (FULL RICH).
2	nazaj (FULL RICH).
3	nazaj (FULL LEAN).
4	naprej (FULL LEAN).

O-0082

Uplinjač s plovcem je v primerjavi s sistemom za neposredno vbrizgavanja goriva


1	enako občutljiv za zaledenitve.
2	enako občutljiv za zaledenitve, vendar samo če je v ozračju prisotna vidna vlaga.
3	bolj občutljiv za zaledenitve.
4	manj občutljiv za zaledenitve.

O-0083

Kateri so tisti pogoji, pri katerih je verjetnost težav zaradi zaledenitve klasičnega uplinjača največja?


1	Temperatura pod lediščem in relativna vlažnost zraka pod 50%.
2	Temperatura med 0°C in 10°C in nizka relativna vlažnost zraka.
3	Temperatura med -6°C in 20°C in visoka relativna vlažnost zraka.

O-0084

Kdaj je verjetnost zaledenitve uplinjača največja?


1	Med vzletanjem.
2	V spuščanju z delno odvzetim plinom pri deževnem ali oblačnen vremenu.
3	V spuščanju ne glede na vremenske pogoje.

O-0085

Zaradi zaledenelega difuzorja uplinjača


1	razpršilne gorivne šobe ne delujejo pravilno.
2	je ovirano gibanje plovca, kar ima za posledico manjšo moč motorja.
3	je ovirano premikanje vzvodovja uplinjača.
4	je moten pretok zraka skozi uplinjač, kar ima za posledico manjšo moč motorja.

O-0086

Ali lahko pride do zaleditve uplinjača pri zunanji temperaturi +20°C?


1	Ne, ker je pretoplo.
2	Da, vendar samo na večjih višinah.
3	Da, če je zrak dovolj vlažen.
4	Vedno.

O-0087

Kateri je prvi znak zaledenitve klasičnega uplinjača s plovcem pri zrakoplovu s propelerjem fiksnega koraka?


1	Padec vrtljajev.
2	Padec tlaka polnjenja valjev.
3	Grobo delovanje motorja.
4	Padec temperature olja in temperature glav valjev.

O-0088

Pri zrakoplovih s propelerjem fiksnega koraka ugotovimo, če je uplinjač zaledenel tako, da vključimo gretje uplinjača in opazujemo merilec vrtljajev, ki v takšnem primeru pokaže


1	padec, nato pa število vrtljajev ostane stalno.
2	povečanje, nato pa postopno padanje števila vrtlajev.
3	hitro povečanje, nato pa število vrtljajev ostane stalno.
4	padec, nato pa postopno povečanje števila vrtljajev.

O-0089

Med križarjenjem z zrakoplovom, opremljenim s propelerjem fiksnega koraka, vključite polno gretje uplinjača. Kakšno začetno spremembo v delovanju motorja morate normalno pričakovati?


1	Navedeni postopek nima nobenega vpliva na delovanje motorja.
2	Vrtljaji nekoliko narastejo zaradi dotoka bolj vročega zraka v motor.
3	Vrtljaji nekoliko padejo zaradi spremenjene sestave zmesi.
4	Vrtljaji pričnejo nihati zaradi neenakomerne sestave zmesi.

O-0090

Pri kontroli delovanja motorja na zemlji preverimo delovanje gretja uplinjača s tem, da premaknemo ročico gretja uplinjača v položaj HOT in prekontroliramo, da


1	vrtljaji motorja nekoliko padejo.
2	vrtljaji motorja nekoliko narastejo.
3	se poveča dotok toplega zraka v kokpit.
4	Te kontrole na zemlji ni mogoče izvajati.

O-0091

Zakaj je potrebno med vožnjo po tleh uporabljati gretje uplinjača skrajno previdno?


1	Prah in ostali trdi delci lahko pridejo v motor in ga poškodujejo.
2	Zaradi visokih temperatur vstopnega zraka lahko pride do detonacij.
3	Zaradi bogate zmesi lahko pride do zamašitve svečk.
4	Motor se lahko pregreje.

O-0092

Pravilni postopek za zmanjšanje tlaka polnjenja in povečanja vrtljajev pred pristankom pri letalu s propelerjem stalnih vrtljajev je ta, da najprej z ročico


1	plina zmanjšamo tlak polnjenja, potem pa z ročico koraka povečamo vrtljaje.
2	koraka povečamo vrtljaje, potem pa z ročico plina zmanjšamo tlak polnjenja.
3	plina povečamo vrtljaje, potem pa z ročico koraka zmanjšamo tlak polnjenja.
4	koraka zmanjšamo tlak polnjenja, potem pa z ročico plina povečamo vrtljaje.

O-0093

Kakšna je pravilna nastavitev koraka propelerja stalnih vrtljajev za vzletanje?


1	Mali korak (nizki RPM), kar da maksimalni izkoristek.
2	Veliki korak (nizki RPM), kar zagotovi najmanjši hrup.
3	Mali korak (visoki RPM), kar da maksimalno moč.
4	Veliki korak (visoki RPM), kar da maksimalno vlečno silo.

O-0094

Pravilni postopek za pripravo motorja zrakoplova s propelerjem stalnih vrtljajev na prehod iz vodoravnega leta v vzpenjanje je, da


1	z ročico plina najprej povečamo tlak polnjenja, potem pa z ročico koraka povečamo vrtljaje.
2	pred dodajanjem plina z ročico koraka povečamo vrtljaje.
3	z dodajanjem plina najprej povečamo vrtljaje, potem pa z ročico koraka povečamo tlak polnjenja.
4	z ročico koraka zmanjšamo tlak polnjenja, potem pa z ročico plina povečamo vrtljaje.

O-0095

Kaj bi ukrenili, če takoj po zagonu motorja zrakoplova opazite, da kaže ampermeter tipa z ničlo na levi dokaj močan tok, čeprav so vsi uporabniki električnega toka izključeni?


1	Takoj ugasnem motor, ker alternator ne deluje.
2	Resetiram glavno stikalo alternatorja, in če se stanje ne popravi, ugasnem motor in obvestim mehanika, da alternator ne deluje.
3	Nič, ker v takšnem primeru lahko alternator daje tok samo za polnjenje akumulatorja, ki se pri zaganjanju motorja normalno malo izprazni.

O-0096

Kaj pomeni v letu ničelni odčitek na ampermetru z ničlo na levi?


1	Normalno stanje.
2	Alternator ne deluje.
3	Nobeden od porabnikov električnega toka ni vključen.
4	Odgovora 2 in 3 sta oba pravilna.

O-0097

Kako po kazanju ampermetra z ničlo na levi ugotovimo, da alternator zrakoplova ne deluje? Odčitek na instrumentu


1	je maksimalen.
2	je nič in takšen ostane tudi po vključitvi značilnega električnega porabnika, n.pr. pristajalnega žarometa.
3	močno naraste po vključitvi električnega porabnika.

O-0098

Takoj po zagonu motorja zrakoplova opazite, da je kazalec ampermetra z ničlo v sredini pri izključenih porabnikih električnega toka odklonjen v desno. To pomeni, da se akumulator


1	prazni, ker alternator ne deluje, zato je potrebno poskusiti obuditi delovanja alternatorja z izključitvijo in ponovno vključitvijo glavnega stikala. Če se kazalec ne vrne na ničlo, ugasnem motor in obvestim mehanika.
2	prazni, zato takoj ugasnem motor.
3	polni, ker se pri zagonu motorja normalno nekoliko izprazni.

O-0099

Kaj lahko pomeni v letu ničelni odčitek na ampermetru z ničlo v sredini?


1	Normalno stanje; električni porabniki dobivajo tok od alternatorja.
2	Izpad alternatorja.
3	Nobeden od porabnikov električnega toka ni vključen.
4	Nenormalno stanje; električni porabniki se napajajo iz akumulatorja.

O-0100

V letu opazite na ampermetru z ničlo v sredini, da je kazalec odklonjen v levo. Kaj to pomeni in kaj boste kot pilot zrakoplova ukrenili?


1	Normalno stanje; akumulator se polni, zato letim naprej, opazujem kazanje instrumenta in pričakujem padanje odčitka.
2	Normalno stanje; instrument kaže trenutno porabo električnega toka, ki jo pošilja v sistem alternator.
3	Nenormano stanje; akumulator se prazni, ker alternator ne deluje oziroma ne more pokrivati potreb vseh vključenih električnih porabnikov na zrakoplovu. Če se po izključitvi in ponovn vključitvi glavnega stikala stanje ne popravi, zmanjšam porabo električnega toka na najmanjšo mogočo mero in pristanem na najbližje letališče.

O-0101

Kaj pomeni to, če se v letu prižge oranžna lučka na instrumentalni plošči zrakoplova?


1	Izhodna napetost je prevelika.
2	Akumulator ne deluje.
3	Alternator se pregreva.
4	Alternator ne daje toka.

O-0102

Kateri od naštetih faktorjev so najbolj odločilni pri tvorbi nevarne brazdne turbulence?

a) Težko letalo.
b) Velika hitrost.
c) Mala hitrost.
d) Uvlečene naprave za povečevanje vzgona.
e) Pristajalna konfiguracija.
f) Število motorjev.


1	a, c, e, f.
2	a, b, d.
3	b, d, e, f.
4	a, c, e.

O-0103

Kateri aerodinamični pogoji pogojujejo najbolj nevarno brazdno turbulenco? Letalo


1	z velikim razponom kril.
2	pri majhni hitrosti.
3	pri veliki hitrosti.

O-0104

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo brazdno turbulenco, je pravilna?


1	Tvorba vrtincev se prične takoj, ko pilot doda plin z namenom vzletanja.
2	Največjo nevarnost pomeni izguba kontrole nad zrakoplovom zaradi nagibanja, ki je posledica vpliva induciranih vrtincev.
3	Najmočnejši vrtinci se tvorijo za težkimi letali pri veliki hitrosti in z uvlečenimi zakrilci

O-0105

Kaj je najbolj pogost vzrok za nevarno brazdno turbulenco, ki se pojavlja za težkimi letali?


1	Tok za propelerjem.
2	Reakcijski curek.
3	Vrtinci na konceh kril.

O-0106

V primeru, ko se z lahkim športnim zrakoplovom ustavimo na manevrski površini za težkim letalom, moramo biti pozorni predvsem na to, da smo


1	obrnjeni z nosom proti težkemu letalu.
2	obrnjeni z nosom od težkega letala.
3	oddaljeni vsaj 125 m od težkega letala.
4	izven območja reakcijskega curka izpuha.

O-0107

Najboljši način, da se pri vzletanju za težkim reaktivcem izognemu nevarnim induciranim vrtincem, je


1	odlepiti se še pred točko odlepitve reaktivca, in nato v zraku zaviti v stran, da ne vletimo v njegovo trajektorijo.
2	med vzletanjem in vzpenjanjem leteti s povečano hitrostjo.
3	ne odlepiti, dokler ne prevozimo in se zadosti ne oddaljimo od točke odlepitve reaktivca.

O-0108

Pravilen način izogibanja brazdni turbulenci pri pristajanja za težkim letalom je


1	leteti nad ravnino spuščanja težkega letala in pristati naprej od točke dotika težkega letala.
2	leteti in pristati bočno od trajektorije težkega letala.
3	pristati še pred točko dotika težkega letala.

O-0109

Kako bi se v zraku izognili vlečki nevarnih vrtincem za težkim letalom, ki vam prečka pot z leve proti desni na razdalji približno ene milje?


1	Letim tako, da sem zagotovo nad njegovo trajektorijo.
2	Zmanjšam hitrost pod VA in zadržim višino in smer.
3	Letim tako, da sem zagotovo nekoliko pod njegovo njegovo trajektorijo in pravokotno na njegovo smer leta.

O-0110

Ali lahko spuščajoči zračni tok, ki je posledica vrtincev na konceh kril težkega zrakoplova vpliva na zmožnost vzpenjanja lahkega zrakoplova?


1	Da, še posebej za težkim transportnim zrakoplovom.
2	Normalno ne.
3	Tu in tam, še posebej v bližini brezzračnih prostorov.

O-0111

Koliko časa po prehodu velikega letala ostanejo v zraku vrtinci brazdne turbulence?


1	Dve minuti.
2	Tri minute.
3	Pet minut ali več; ATC zagotavlja pri vzletanju lahkega letala za velikim letalom dve do tri minute razdvajanja.

O-0112

Pri letenju zrakoplova brez kabine pod tlakom na višinah med 10.000 ft in 13.000 ft so člani pilotske posadke dolžni uporabljati kisik za dihanje


1	ves čas leta na teh višinah.
2	če trajanje leta na teh višinah preseže 10 minut.
3	če trajanje leta na teh višinah preseže 30 minut.

O-0113

Za letenje letala brez kabine pod tlakom na višinah nad 13.000 ft je potrebno imeti na krovu letala na voljo zadostno količino kisika za dihanje


1	samo za člane pilotske posadke.
2	za vse osebe na krovu letala.
3	samo za potnike.

O-0114

Pravilen postopek za izvlečenje letala oz. jadralnega letala iz vrija je:


1	odkloniti smerno krmilo proti smeri vrtenja, krilci postaviti v normalo, višinsko krmilo popustiti naprej, z občutkom izravnati iz pikiranja.
2	odkloniti smerno krmilo v stran vrtenja, krilci pa proti smeri vrtenja, energično povleči palico proti sebi.
3	palico enostavno izpustiti.
4	smerno krmilo in palico odkloniti v smer vrtenja, palico močno potisniti naprej.

O-0115

Vaše letalo je v vriju in se s spuščenim nosom hitro vrti proti zemlji. Kateri bo vaš naslednji ukrep, potem ko ste odvzeli plin in postavili krilci v sredino?


1	Dam polno nasprotno nogo od smeri vrtenja, popustim krmilni volan naprej, da zlom vzgona preneha, in z občutkom izvlečem zrakoplov iz pikiranja.
2	Odklonim krilci v nasprotno stran, popustim krmilni volan naprej in z občutkom izvlečem zrakoplov iz pikiranja.
3	Izravnam nagib s krilci in z občutkom izvlečem zrakoplov iz pikiranja.

O-0116

Kako bi izvlekli letalo oz. jadralno letalo iz strme spirale?


1	Dam polno nasprotno nogo od smeri vrtenja, popustim palico naprej, da zlom vzgona preneha, in z občutkom izvlečem zrakoplov iz pikiranja.
2	Odklonim krilci v nasprotno stran, popustim palico naprej in z občutkom izvlečem zrakoplov iz pikiranja.
3	Izravnam nagib s krilci in z občutkom izvlečem zrakoplov iz pikiranja.

O-0117

Del vzletno-pristajalne steze, označen s črko A, se sme uporabljati za


1	pristajanje.
2	vožnjo po zemlji in vzletanje.
3	vožnjo po zemlji in pristajanje.

O-0118

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo uporabo letaliških vzletno-pristajalnih stez, je pravilna?


1	RWY30 je v točki E opremljena z napravo za zaustavljanje vojaških letal.
2	Na RWY12 lahko vzletamo s področja A, pristajalno polje na tej stezi pa se prične v točki B.
3	Začetek vzletnega in pristajalnega polja na RWY12 je v točki B.

O-0119

Kakšna je razlika med področjem A in področjem E?


1	Področje A se sme uporabljati za vožnjo po tleh in za vzletanje; področje E se sme uporabljati samo v primeru predolgega pristanka.
2	Področje A se sme vedno uporabljati, z izjemo pristanka težkega zrakoplova; področje E se sme uporabljati samo v primeru predolgega pristanka.
3	Področje A se sme uporabljati samo za vožnjo po tleh; področje E se sme vedno uporabljati, razen za pristajanje.

O-0120

Področje C na letališču je


1	utrjeno področje.
2	heliport za več helikopterjev.
3	zaprta steza.

O-0121

Puščice na pričetkih severno-južne steze pomenijo, da je ta del steze


1	dovoljeno uporabljati samo za vožnjo po tleh.
2	namenjen vožnji po tleh, vzletanju in pristajanju.
3	ni dovoljeno uporabljati za pristajanje, sme pa se uporabljati za vožnjo po tleh in za vzletanje.

O-0122

Oznaki 4 in 22 pomenita, da je smer vzletno-pristajalne steze približno


1	004° in 022° (prava smer).
2	040° in 220° (prava smer).
3	040° in 220° (magnetna smer).

O-0123

Rob steze za vožnjo na letališču je ponoči označen


1	z belimi usmerjenimi lučmi.
2	z modrimi, iz vseh smeri vidnimi lučmi.
3	izmenoma z rdečimi in zelenimi lučmi.

O-0124

Vizualni dolet ponoči izvajamo


1	s povečano hitrostjo.
2	pod bolj strmim kotom.
3	na enak način kot podnevi.

O-0125

Pri izvajanju končnega doleta na letališču, opremljenem z vizualnim indikatorjem drsnega kota (VASI), smo dolžni


1	vzdrževati 3-stopinjski drsni kot doleta.
2	vzdrževati drsni kot doleta, enak ali bolj strm, kot ga kaže vizualni indikator drsnega kota (VASI).
3	izvesti strm dolet, tako da lahko vedno dosežemo prag steze brez plina.

O-0126

Pilot, ki izvaja dolet na stezo, opremljeno z vizualnim indikatorjem drsnega kota VASI, je dolžan vzdrževati


1	višino, ki seka prepisano doletno ravnino najmanj 2 milji pred pragom steze.
2	drsni kot doleta, enak ali bolj strm, kot ga kaže vizualni indikator drsnega kota VASI.
3	drsni kot doleta in pristati na točko na stezi, ki se nahaja med obema paroma luči VASI.

O-0127

V primeru, ko smo med doletom proti stezi nekoliko previsoko, vidimo precizni indikator drsnega kota doleta (PAPI) kot


1	štiri bele luči.
2	tri bele in eno rdečo luč.
3	dve beli in dve rdeči luči.

O-0128

V primeru, ko smo v doletu za pristanek pod predpisano doletno ravnino, vidimo tri-barvni VASI v


1	rdeči barvi.
2	roza barvi.
3	zeleni barvi.

O-0129

Če v doletu za pristanek letimo nad predpisano doletno ravnino, vidimo tri-barvni VASI v


1	beli barvi.
2	zeleni barvi.
3	oranžni barvi.

O-0130

Ko v doletu za pristanek točno sledimo predpisano doletno ravnino, vidimo tri-barvni VASI v


1	beli barvi.
2	zeleni barvi.
3	oranžni barvi.

O-0131

Pilot, ki leti v doletu za pristanek pod predpisano doletno ravnino, vidi na utripajočem indikatorju doletnega kota na pričetku steze


1	utripajočo belo luč.
2	enakomerno belo luč.
3	utripajočo rdeča luč.

O-0132

Slika A pomeni, da je zrakoplov


1	pod prepisano doletno ravnino.
2	na predpisani doletni ravnini.
3	nad predpisano drsno ravnino.

O-0133

V primeru, ko pilot vidi luči VASI, kot jih prikazuje slika C, se zrakoplov nahaja


1	levo od osi steze.
2	nad predpisano doletno ravnino.
3	pod predpisano doletno ravnino.

O-0134

Če med doletom proti stezi, opremljeni s standardnim VASI z dvema prečkama, pilot vidi luči sistema, kot jih prikazuje slika B, to pomeni, da se zrakoplov nahaja


1	nad predpisano drsno ravnino.
2	na predpisani drsni ravnini.
3	pod predpisano drsno ravnino.

O-0135

Elevacija letališča na sliki je


1	1.649 ft.
2	1.486 ft.
3	1.449 ft.

O-0136

Prehodna absolutna višina letališča na sliki je


1	5.000 ft.
2	3.700 ft.
3	3.500 ft.
4	To informacijo daje TWR neposredno pred vzletanjem.

O-0137

Najvišja ovira v okolici letališča na sliki je


1	1.486 ft.
2	1.649 ft.
3	2.631 ft.

O-0138

Kako med približevanjem letališču na sliki normalno pridobimo vremenske in ostale za pristajanje potrebne podatke?


1	Preko radijske zveze vprašamo kontrolorja v stolpu.
2	Poslušamo na frekvenci 338 KHz.
3	Poslušamo na frekvenci 123,12 MHz.

O-0139

Katera radionavigacijska naprava je locirana na sredini letališča na sliki in kaj je njena značilnost?


1	VOR; vključuje ga kontrola letenja na zahtevo pilota.
2	TACAN; civilni zrakoplovi ga uporabljajo kot običajni oddajnik VOR.
3	TACAN; civilni zrakoplovi sprejemajo samo podatek DME.

O-0140

Katera je frekvenca in smer lokalizerja za pristajalno smer letališča na sliki?


1	108,7 MHz in 263° (magnetna smer).
2	116,0 MHz in 263° (magnetna smer).
3	118,82 MHz in 325° (magnetna smer).
4	108,7 MHz in 325° (prava smer).

O-0141

Radionavigacijska naprava, s katero je kolociran outer marker (OM) letališča na sliki, je


1	VOR MDF.
2	TACAN DMN.
3	NDB MNW.

O-0142

Oddaljenost outer markerja od praga steze letališča na sliki znaša


1	4,7 NM.
2	3,1 NM.
3	3,7 NM.

O-0143

Točka A na letališču je


1	RUNWAY.
2	TAXIWAY.
3	BASE LEG.
4	APRON.

O-0144

Točka B na stezi za vožnjo letališča neposredno pred stezo se imenuje


1	HOLDING POINT.
2	APRON.
3	LINE-UP POSITION.
4	CROSSWIND LEG.

O-0145

Točka C na letališču je


1	START-UP POSITION.
2	APRON.
3	BASE LEG.
4	LINE-UP POSITION.

O-0146

Pozicija zrakoplova na letališču, označena na sliki z E, se imenuje


1	LINE-UP.
2	DOWNWIND POSITION.
3	CROSSWIND LEG.
4	BASE LEG.

O-0147

Kateri del letališkega kroga imenujemo "BASE LEG"?


1	G.
2	F.
3	E.
4	D.

O-0148

Katera oznaka na sliki označuje del letališkega kroga, imenovan "FINAL LEG"?


1	E.
2	F.
3	G.
4	C.

O-0149

Pristali ste na kontroliranem letališču. Nad enimi od vrat letališke stavbe je tabla s črno črko C na rumeni podlagi (slika C). Kaj pomeni ta znak?


1	Prostori carinske službe.
2	Izhod za posadke športnih zrakoplovov.
3	Izhod za delavce letališča.
4	Prostori prijavnega urada kontrole letenja.

O-0150

Pomen znaka v obliki rdečega vodoravnega kvadrata z eno rumeno diagonalo (slika B), postavljenega v signalnem prostoru na letališču, je:


1	Neuporaben prostor za manevriranje!
2	Vzletanje, pristajanje in vožnja samo po vzletno-pristajalni stezi in stezah za vožnjo!
3	Zahteva se posebna previdnost pri doletu in pristajanju!
4	Prepovedano pristajanje!

O-0151

Kaj pomeni znak v obliki rdečega vodoravnega kvadrata z dvema rumenima diagonalama (slika A), postavljen na signalnem prostoru na letališču?


1	Neuporaben prostor za manevriranje!
2	Vzletanje, pristajanje in vožnja samo po vzletno-pristajalni stezi in stezah za vožnjo!
3	Zahteva se posebna previdnost pri doletu in pristajanju!
4	Prepovedano pristajanje!

O-0152

Znak v obliki belega križa (slika G), postavljen vodoravno na pričetku steze za vožnjo, pomeni:


1	Steza za vožnjo ni uporabna!
2	Pozor, približujete se križišču z vzletno-pristajalno stezo!
3	Pristajalni prostor za helikopterje.
4	Pozor, približujete se križišču z drugo stezo za vožnjo!

O-0153

Kaj pomeni dvojni beli križ (slika H), postavljen na signalnem prostoru na letališču?


1	Prepovedano pristajanje, ker letališče ni varno!
2	Zahteva se posebna pazljivost pri doletu in pristajanju!
3	Vožnja po tleh je dovoljena tudi izven vzletno-pristajalne steze in stez za vožnjo!
4	Pozor, jadralna letala letijo!

O-0154

Kakšen pomen ima znak v obliki bele telovadne ročke (slika D), postavljen na signalnem prostoru na letališču?


1	Pristajanje, vzletanje in vožnja po tleh obvezno samo na vzletno-pristajalni stezi in po stezah za vožnjo!
2	Pristajanje in vzletanje obvezno samo na vzletno-pristajalni stezi, ostali manevri pa se lahko izvajajo tudi izven vzletno-pristajalne steze in stez za vožnjo!
3	Pristajanje prepovedano za daljše obdobje!
4	Pozor, jadralna letala letijo!

O-0155

Kaj pomeni znak v obliki bele telovadne ročke s črno črto na okroglih delih (slika E), postavljen na signalnem prostoru na letališču?


1	Pristajanje prepovedano za daljše obdobje!
2	Pristajanje, vzletanje in vožnja po tleh obvezno samo na vzletno-pristajalni stezi in po stezah za vožnjo!
3	Pozor, jadralna letala letijo!
4	Pristajanje in vzletanje obvezno samo na vzletno-pristajalni stezi, ostali manevri pa se lahko izvajajo tudi izven vzletno-pristajalne steze in stez za vožnjo!

O-0156

Katera oznaka na letališču opozarja podnevi pilote na neuporabni del manevrske površine na letališču?


1	Oranžne zastavice, postavljene okoli neuporabne površine.
2	Belo-rdeči stožci, postavljeni okoli neuporabne površine.
3	Vodoravno postavljeni križi enotne in razločne barve, priporočljivo bele.
4	Oznake v obliki velikih, vodoravno postavljenih rdečih kvadratov z rumenimi diagonalami.

O-0157

Znak na sliki I, postavljen na signalnem prostoru na letališču, pomeni:


1	Po pristanku zapustite stezo z desnim zavojem!
2	Parkirni prostor je na vaši desni!
3	Nadaljujte do naslednjega letališča, ker je steza do nadaljnjega zaprta!
4	Zavoji pred pristankom in po vzletanju obvezno v desno!

O-0158

Vodoravno postavljen znak v obliki črke T, bele ali oranžne barve (slika F), označuje oziroma pomeni:


1	obvezno smer pristajanja in vzletanja, ki mora biti vzdolž stojine v smeri pravokotno na prečko.
2	neuporabno površino za vožnjo po zemlji.
3	pristajanje in vzletanje dovoljeno samo v VMC.
4	športno letališče.

O-0159

Kateri svetlobni signal s kontrolnega stolpa dovoli zrakoplovu vožnjo po tleh?


1	Enakomerna zelena luč.
2	Enakomerna rdeča luč.
3	Izmenična rdeča in zelena luč.
4	Utripajoča zelena luč.

O-0160

Utripajoča bela luč, usmerjena s kontrolnega stolpa proti zrakoplovu na tleh, pomeni:


1	Vozite hitreje!
2	Vožnja dovoljena samo po po stezah za vožnjo - ne prečkajte vzletno-pristajalnih stez!
3	Vrnite se na izhodiščno točko na letališču!
4	Obstajajo instrumentalni pogoji!

O-0161

Usmerjeni svetlobni signal, ki pomeni "Letališče ni varno, ne pristajajte!", je


1	enakomerna rdeča luč.
2	utripajoča rdeča luč.
3	rdeča raketa.
4	serija projektilov, ki se razpočijo v rdeči in zeleni barvi.

O-0162

Med končnim doletom za pristanek usmerijo s kontrolnega stolpa proti zrakoplovu utripajočo rdečo luč, zato mora pilot


1	kakor hitro je mogoče varno pristati in zapustiti stezo v uporabi.
2	prekiniti dolet, odleteti v letališki krog, ponovno izvesti dolet in pristati.
3	prekiniti dolet, ker letališče ni varno za pristajanje.
4	prekiniti dolet, krožiti okoli letališča v desno in pričakovati utripajočo belo luč, ki pomeni, da je letališče zopet varno za pristajanje.

O-0163

Kateri je tisti svetlobni signal, s katerim kontrolni stolp ukaže zrakoplovu v zraku, naj da prednost drugemu zrakoplovu in naj odleti na drugi krog?


1	Utripajoča rdeča.
2	Enakomerna rdeča.
3	Izmenična rdeča in zelena.
4	Utripajoča zelena.

O-0164

Kaj pomeni enakomerna zelena luč, usmerjena s kontrolnega stolpa proti zrakoplovu v letu?


1	Dovoljen pristanek!
2	Dajte prednost drugemu zrakoplovu in odletite na drugi krog!
3	Vrnite se na pristanek!
4	Skrajno povečajte pozornost!

O-0165

Letalo oz. jadralno letalo mora biti za nočno letenje opremljeno z naslednjimi lučmi:


1	Levo krilo zelena, desno krilo rdeča, rep bela.
2	Desno krilo zelena, levo krilo rdeča, rep bela.
3	Levo krilo bela, desno krilo bela, rep rdeča.
4	Levo krilo bela, desno krilo bela, rep oranžna.

O-0166

Poleg predpisanih luči na krilih mora biti na repu letala oz. jadralnega letala, ki leti ponoči, nameščena luč


1	zelene barve.
2	rdeče barve.
3	oranžne barve.
4	bele barve.

O-0167

Kdaj mora na zrakoplovu goreti rotacijska luč (če je vgrajena)?


1	Goreti mora ves čas, ko zrakoplov leti.
2	Vključiti jo moramo po vžigu in izključiti pred ugašanjem motorja.
3	Goreti mora ves čas, ko motor zrakoplova deluje.
4	Vključimo jo neposredno pred vzletanjem, izključimo pa jo, ko zrakoplov po pristanku zapusti stezo.

O-0168

Ponoči zagledate dvoje navigacijskih luči zrakoplova; zeleno luč vidite na vaši levi, rdečo pa na vaši desni. Kaj bi morali sklepati iz tega?


1	Drugi zrakoplov se bliža v čelo in zaviti moram v desno.
2	Drugi zrakoplov se bliža v čelo in takoj moram zaviti v levo.
3	Ni nevarnosti trčenja, ker drugi zrakoplov leti v isti smeri.
4	Zaviti moram v desno in prehiteti zrakoplov pred mano.

O-0169

Kaj je dolžan storiti pilot letala, če pri letenju ponoči opazi na isti višini zeleno in utripajočo oranžno luč drugega letala?


1	Do skrajnosti mora povečati pozornost, ker je drugi zrakoplov v nuji.
2	Umakniti se mora v desno, ker se mu drugi zrakoplov bliža v čelo.
3	Povečati mora pozornost, ker mu mora pilot drugega zrakoplova dati prednost.
4	Umakniti se mora v levo, ker mu drugi zrakoplov križa pot z leve na desno.

O-0170

Pri nočnem letenju zagledate pred sabo na isti višini enakomerno rdečo luč in utripajočo oranžno luč zrakoplova. V kateri smeri glede na vas leti drugi zrakoplov?


1	Križa mi pot z desne na levo.
2	Križa mi pot z leve na desno.
3	Leti mi v čelo.

O-0171

Pri nočnem letenju zagledate pred sabo na isti višini enakomerno belo luč in utripajočo oranžno luč zrakoplova. V kateri smeri glede na vas leti drugi zrakoplov?


1	Leti proč od mene.
2	Križa mi pot z leve.
3	Križa mi pot z desne.

O-0172

Pri nočnem letenju zagledate pred sabo na isti višini enakomerno rdečo luč in enakomerno zeleno luč zrakoplova. V kateri smeri glede na vas leti drugi zrakoplov?


1	Križa mi pot z desne na levo.
2	Leti proč od mene.
3	Leti mi nasproti.

O-0173

S katerim signalom z zastavami javi signalist na startu aerozaprege pilotu vlečnega letala, da je jadralno letalo pripravljeno na vzlet in da je vzletna steza prosta?


1	Z rdečo zastavo maha nad glavo.
2	Spusti rdečo zastavo in dvigne nad glavo belo zastavo.
3	Rdečo zastavo drži nad glavo, z belo pa maha v navpični ravnini pri tleh.
4	Z belo in rdečo zastavo istočasno maha nad glavo.

O-0174

Kaj pomeni signal z zastavami pri vzletanju v aerozapregi, ko pomočnik drži rdečo zastavo nad glavo, z belo zastavo pa istočasno maha v navpični ravnini pri tleh?


1	Jadralno letalo pripravljeno na vzlet, steza prosta!
2	STOP - prenehaj z vleko!
3	Konec letenja!
4	Napni vlečno vrv!

O-0175

Mahanje z rdečo zastavo nad glavo na startu aerozaprege pomeni:


1	Jadralno letalo pripravljeno na vzlet, steza prosta!
2	STOP - prenehaj z vleko!
3	Konec letenja!
4	Napni vlečno vrv!

O-0176

Istočasno mahanje z belo in z rdečo zastavo nad glavo na startu je signal, ki pomeni:


1	STOP - prenehaj z vleko!
2	Vlečna žica napeta!
3	Jadralno letalo pripravljeno na vzlet, steza prosta!
4	Konec letenja!

P-0001

Določite oddaljenost masnega središča zrakoplova od referenčne linije pri naslednjih podatkih:

masa (lb) ročica (in) moment (lbxin)
osnovna prazna masa 1495,0 101,4 151593,0
pilot in potnik 380,0 64,0 _________
gorivo 30 USA gal _________ 96,0 _________


1	92,44 in.
2	94,01 in.
3	119,80 in.
4	135,00 in.

P-0002

Določite moment/1000 masnega središča zrakoplova pri naslednjih podatkih:

masa (lb) moment/1000 (lbxin)
osnovna prazna masa 1350 51,5
pilot in potnik spredaj 340 _________
gorivo (polni stand. rezervoarji) _________ _________
olje 8 qt. _________ -0,2


1	38,7 lbxin.
2	69,9 lbxin.
3	74,9 lbxin.
4	77,0 lbxin.

P-0003

Ugotovite, če je pri naslednjih podatkih masno središče zrakoplova v dovoljenih mejah (upoštevajte normalno kategorijo):

masa (lb) moment/1000 (lbxin)
osnovna prazna masa 1360 51,5
pilot in potnik spredaj 360 _________
potnika zadaj 280 _________
gorivo 30 USA gal _________ _________
olje 8 qt. _________ -0,2


1	Pred prednjo dopustno lego.
2	Blizu prednje dopustne lege, vendar še v mejah.
3	Znotraj dopustnih meja.
4	Za zadnjo dopustno lego.

P-0004

Izračunajte moment/1000 masnega središča zrakoplova, ki je obtežen, kot sledi, in ugotovite, v kateri kategoriji lahko kot takšen leti!

masa (lb) moment/1000 (lbxin)
osnovna prazna masa 1350 51,5
pilot in potnik spredaj 310 __________
potnik zadaj 96 __________
gorivo 38 USA gal __________ __________
olje 8 qt. __________ -0,2


1	79,2 in splošna kategorija.
2	80,8 in splošna kategorija.
3	81,2 in normalna kategorija.
4	82,0 in normalna kategorija.

P-0005

Koliko goriva lahko nosi zrakoplov, če je naložen, kot sledi?

masa (lb) moment/1000 (lbxin)
osnovna prazna masa 1350 51,5
pilot in potnik spredaj 340 __________
potnika zadaj 310 __________
prtljaga 45 __________
gorivo __________ __________
olje 8 qt. __________ -0,2


1	24 USA gal.
2	34 USA gal.
3	40 USA gal.
4	46 USA gal.

P-0006

Koliko prtljage lahko vkrcate v prtljažnik, da ostane pri dani obtežbi masno središče zrakoplova normalne kategorije v dopustnih mejah?

masa (lb) moment/1000 (lbxin)
osnovna prazna masa 1350 51,5
pilot in potnik spredaj 250 __________
potnika zadaj 400
gorivo 30 USA gal __________ __________
prtljaga __________ __________
olje 8 qt. __________ -0,2


1	120 lb.
2	105 lb.
3	90 lb.
4	75 lb.

P-0007

Koliko znaša barometrska višina, če je višinomer nastavljen na 1013,2 hPa, odčitek pa je 1.380 ft?


1	1.280 ft.
2	1.380 ft.
3	1.480 ft.
4	1.580 ft.

P-0008

Približno kolika je barometrska višina, če kaže višinomer, nastavljen na tlak 1010 hPa, višino 1.380 ft?


1	1.200 ft.
2	1.300 ft.
3	1.400 ft.
4	1.470 ft.

P-0009

V kokpitu zrakoplova najhitreje določimo barometrsko višino tako, da nastavimo višinomer na


1	elevacijo letališča in odčitamo višino.
2	elevacijo letališča in odčitamo vrednost v barometrskem okencu.
3	ničlo in odčitamo vrednost v barometrskem okencu.
4	1013,2 hPa in odčitamo višino.

P-0010

Kdaj je barometrska višina enaka pravi višini?


1	Če je zračni tlak 1013,2 hPa.
2	V pogojih standardne atmosfere.
3	Če je temperatura na višini 15°C.
4	Če je temperatura na višini standardna.

P-0011

Kdaj sta barometrska in standardna višina enaki?


1	Na morskem nivoju pri 0°C.
2	Če je napaka vgradnje višinomera enaka nič.
3	Če je višinomer nastavljen na 1013,2 hPa.
4	Pri standardni temperaturi.

P-0012

Koliko znaša standardna temperatura (ISA) na višini 10.000 ft?


1	-5°C.
2	-10°C.
3	-15°C.

P-0013

Koliko znaša standardna temperatura (ISA) na višini 15.000 ft?


1	-15°C.
2	-20°C.
3	-25°C.

P-0014

Standardna višina je


1	višina glede na standardni ničelni nivo.
2	barometrska višina, popravljena glede na odstopanje od standardne temperature.
3	višina, ki jo odčitamo na višinomeru.
4	višina nad tlemi.

P-0015

Osnovni razlog za določanje standardne višine je določanje


1	barometrske višine.
2	zmogljivosti zrakoplova.
3	nivojev leta nad prehodno absolutno višino.
4	varne višine križarjenja nad hribovitim terenom.

P-0016

Kateri od navedenih faktorjev poveča standardno višino letališča?


1	Povečanje zračnega tlaka.
2	Povečanje temperature.
3	Zmanjšanje relativne vlažnosti zraka.
4	Zmanjšanje temperature.

P-0017

V primeru, ko je temperatura zraka na dani višini višja od standardne, je standardna višina


1	manjša od barometrske in približno enaka pravi višini.
2	večja od prave in manjša od barometrske višine.
3	večja od barometrske višine.
4	manjša od prave višine.

P-0018

Standardno višino lahko približno izračunamo iz barometrske višine brez navigacijskega računarja tako, da


1	nadmorsko višino povečamo oziroma zmanjšamo za razliko med standardnim in dejanskim tlakom, pretvorjeno v višino.
2	barometrsko višino povečamo za 4% za vsakih 10°C odstopanja od standardne temperature.
3	barometrsko višino povečamo oziroma zmanjšamo za 120 ft za vsako °C razlike nad oziroma pod standardno temperaturo.

P-0019

Približno koliko znaša standardna višina letališča, kjer kaže višinomer pri standardni temperaturi in nastavitvi 1011 hPa višino 1.300 ft?


1	1.240 ft.
2	1.300 ft.
3	1.360 ft.
4	1.400 ft.

P-0020

Za koliko se poveča standardna višina letališča z barometrsko višino 3.000 ft pri temperaturi 0°C, če se temperatura dvigne na 10°C?


1	Za 3.000 ft.
2	Za 2.200 ft.
3	Za 2.000 ft.
4	Za 1.200 ft.

P-0021

Za koliko se spremeni standardna višina, če se temperatura dvigne za 12°C?


1	Zmanjša se za 1.650 ft.
2	Poveča se za 1.440 ft.
3	Zmanjša se za 1.340 ft.
4	Poveča se za 1.650 ft.

P-0022

Izračunajte standardno višino letališča pri naslednjih pogojih:

QNH 1025 hPa
temperatura -4°C
elevacija 3.850 ft


1	2.900 ft.
2	3.500 ft.
3	3.800 ft.
4	2.050 ft.

P-0023

Izračunajte standardno višino letališča pri naslednjih pogojih:

QNH 1010 hPa
temperatura 27°C
elevacija 5.250 ft


1	4.600 ft.
2	5.875 ft.
3	7.890 ft.
4	8.800 ft.

P-0024

Katera od navedenih trditev, ki zadevajo vzletne zmogljivosti motornega zrakoplova v odvisnosti od standardne višine (Density Altitude), je pravilna ? Pri večji standardni višini


1	zrakoplov bolje pospešuje, ker je zaradi redkejšega ozračja upor manjši.
2	zrakoplov slabše pospešuje, ker je učinek motorja in propelerja slabši.
3	je indicirana hitrost, potrebna za tvorbo zadostnega vzgona, večja od normalne.

P-0025

Kako vpliva povečanje vlažnosti zraka na vzletne zmogljivosti zrakoplova? Vzletne razdalje so


1	večje, ker je zrak gostejši.
2	večje, ker je zrak redkejši.
3	manjše, ker je zrak gostejši.

P-0026

Kako vpliva povečana masa motornega zrakoplova na vzletne zmogljivosti?


1	Pri isti moči motorja zrakoplov slabše pospešuje, vendar pa ostane hitrost, ki je potrebna za tvorbo potrebnega vzgona za odlepitev od tal, nespremenjena.
2	Pri isti moči motorja zrakoplov slabše pospešuje; hitrost, potrebna za tvorbo potrebnega vzgona za odlepitev od tal, je večja.
3	Vsak zrakoplov pri dani moči motorja enako pospešuje, ne glede na maso, vendar pa je potrebna hitrost za premagovanje talnega efekta večja.

P-0027

Katera od naštetih kombinacij atmosferskih pogojev negativno vpliva na vzletne in pristajalne zmogljivosti zrakoplova?


1	Nizka temperatura, nizka relativna vlažnost in majhna standardna višina.
2	Visoka temperatura, visoka relativna vlažnost in velika standardna višina.
3	Visoka temperatura, nizka relativna vlažnost in majhna standardna višina.
4	Nizka temperatura, visoka relativna vlažnost in velika standardna višina.

P-0028

S katero hitrostjo letimo z letalom oz. motornim zmajem do ovire pri vzletanju s kratkega terena?


1	S hitrostjo najboljšega vzpenjanja (VY).
2	Z minimalno hitrostjo (VS).
3	Z manevrno hitrostjo (VA).
4	S hitrostjo najboljšega kota vzpenjanja (Vx).

P-0029

Kot vzpenjanja zrakoplova med ustaljenim vzpenjanjem je odvisen od


1	presežka vlečne sile.
2	razpoložljive moči.
3	potrebne vlečne sile.

P-0030

S hitrostjo najboljšega kota vzpenjanja (Vx) letimo z letalom oz. motornim zmajem takrat, ko


1	preletavamo oviro.
2	preletavamo premično oviro.
3	se vzpenjamo in ne želimo prizadeti hitrosti križarjenja.
4	želimo hitro doseči višino križarjenja.

P-0031

Kako vpliva veter na najboljši kot vzpenjanja letala oz. motornega zmaja?


1	Veter nima nobenega vpliva na najboljši kot vzpenjanja.
2	Čelni veter povečuje najboljši kot vzpenjanja.
3	Čelni veter zmanjšuje najboljši kot vzpenjanja.
4	Hrbtni veter povečuje najboljši kot vzpenjanja.

P-0032

Navpična hitrost zrakoplova med ustaljenim vzpenjanjem je odvisna od


1	presežka moči.
2	presežka vlečne sile.
3	razpoložljive vlečne sile.

P-0033

Hitrost najboljšega vzpenjanja (Vy) vzdržujemo z letalom oz. motornim zmajem takrat, ko


1	preletavamo oviro.
2	se bližamo visokim planinam.
3	želimo zmanjšati visok položaj nosa med vzpenjanjem.
4	želimo hitro doseči višino križarjenja.

P-0034

Kako vpliva veter na navpično hitrost vzpenjanja zrakoplova?


1	Veter nima nobenega vpliva na navpično hitrost vzpenjanja.
2	Čelni veter povečuje navpično hitrost vzpenjanja.
3	Hrbtni veter zmanjšuje navpično hitrost vzpenjanja.
4	Hrbtni veter povečuje navpično hitrost vzpenjanja.

P-0035

Pri pristajanju na letališče z veliko nadmorsko višino je dejanska zračna hitrost (TAS) zrakoplova višja od normalne. Kakšno indicirano hitrost (IAS) vzdržujemo v takšnem primeru?


1	Nižjo od normalne.
2	Višjo od normalne.
3	Normalno.
4	Povečamo jo za 5 kt za vsakih 1.000 ft nadmorske višine letališča.

P-0036

Ali med doletom za pristanek v pogojih rafalnega vetra letimo z zrakoplovom z normalno doletno hitrostjo?


1	Ne, potrebno je vzdrževati hitrost 1,2 Vs.
2	Da. (Glej priročnik za letenje).
3	Ne, normalno hitrost doleta je potrebo povečati za polovico vrednosti hitrosti sunka vetra.

P-0037

Določite dolžino potrebne vzletne steze letala pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 2.000 ft
temperatura 40°C
masa letala 2100 lb
veter hrbtni 4 kt
steza asfalt


1	565 ft.
2	850 ft.
3	935 ft.
4	1.120 ft.

P-0038

Določite potrebno vzletno razdaljo letala preko ovire višine 50 ft pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 4.000 ft
temperatura 15°C
masa letala 2300 lb
veter mirno
steza asfalt


1	1.125 ft.
2	1.210 ft.
3	1.970 ft.
4	2.100 ft.

P-0039

Določite potrebno vzletno razdaljo letala preko ovire višine 50 ft pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 2.000 ft
temperatura 30°C
masa letala 2100 lb
veter čelni 18 kt
steza travnata, suha


1	1.350 ft.
2	1.555 ft.
3	1.565 ft.
4	2.945 ft.

P-0040

Določite potrebno vzletno razdaljo letala preko ovire višine 50 ft pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 0 ft
temperatura standardna
masa letala 1900 lb
veter mirno
steza travnata, suha


1	920 ft.
2	950 ft.
3	1.030 ft.
4	1.180 ft.

P-0041

Kakšno dolžino pristajalne steze potrebuje letalo pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 1.000 ft
temperatura 30°C
masa letala 2300 lb
veter čelni 9 kt
steza asfalt


1	510 ft.
2	550 ft.
3	565 ft.
4	585 ft.

P-0042

Kakšno dolžino pristajalne steze potrebuje letalo pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 0 ft
temperatura 10°C
masa letala 2300 lb
veter hrbtni 10 kt
steza travnata, suha


1	510 ft.
2	765 ft.
3	1.110 ft.
4	1.850 ft.

P-0043

Določite dolžino potrebne pristajalne steze letala pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 0 ft
temperatura 15°C
masa letala 2300 lb
veter mirno
steza asfalt


1	510 ft.
2	520 ft.
3	530 ft.
4	545 ft.

P-0044

Določite dolžino potrebne pristajalne steze letala pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 3.000 ft
temperatura 20°C
masa letala 2300 lb
veter mirno
steza travnata, suha


1	590 ft.
2	660 ft.
3	685 ft.
4	855 ft.

P-0045

Določite potrebno pristajalno razdaljo letala preko ovire višine 50 ft pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 1.000 ft
temperatura 10°C
masa letala 2300 lb
veter hrbtni 10 kt
steza asfalt


1	1.265 ft.
2	1.360 ft.
3	1.850 ft.
4	1.900 ft.

P-0046

Koliko znaša potrebna pristajalna razdalja letala preko ovire višine 50 ft pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 0 ft
temperatura 0°C
masa letala 2300 lb
veter čelni 18 kt
steza travnata, suha


1	965 ft.
2	1.140 ft.
3	1.205 ft.
4	1.445 ft.

P-0047

Določite potrebno pristajalno razdaljo letala preko ovire višine 50 ft pri naslednjih pogojih:

barometrska višina 1.500 ft
temperatura 30°C
masa letala 2300 lb
veter mirno
steza asfalt


1	1.385 ft.
2	1.350 ft.
3	1.320 ft.
4	1.280 ft.

P-0048

Maksimalna strukturalna hitrost križarjenja je tista največja hitrost zrakoplova, katere pilot ne sme preseči


1	pri grobih evolucijah.
2	pri normalni uporabi.
3	v mirnem ozračju.

P-0049

Zakaj z zrakoplovom ni dovoljeno leteti s hitrostjo, večjo od VNE?


1	Zaradi prevelikega induciranega upora bi prišlo do strukturalnih poškodb.
2	Če bi naleteli na navpični zračni tok, bi lahko presegli največji dovoljeni količnik preobremenitve.
3	Učinek krmil se bi tako poslabšal, da zrakoplov ne bi bil več krmarljiv.

P-0050

Manevrna hitrost zrakoplova (VA) je tista največja hitrost, pri kateri pilot tudi s hipnim polnim odklonom višinskega krmila navzgor ne more prekoračiti


1	količnika preobremenitve 1G.
2	dovoljene negativne vrednosti količnika preobremenitve.
3	dovoljene pozitivne vrednosti količnika preobremenitve.
4	hitrosti, ki se je nikoli ne sme prekoračiti (VNE).

P-0051

Kateri od faktorjev, ki zadevajo maksimalni dolet, se zmanjšuje, ko se v letu zaradi porabe goriva zmanjšuje masa letala oz. motornega zmaja?


1	Višina.
2	Hitrost.
3	Vpadni kot.

P-0052

Kako se z rastočo višino spreminja indicirana hitrost križarjenja zrakoplova pri stalnem položaju ročice plina?


1	Raste.
2	Pada.
3	Ostaja nespremenjena.

P-0053

V primeru, ko z batnim propelerskim zrakoplovom letimo s hitrostjo najdaljšega ostajanja v zraku


1	opravimo z dano količino goriva največjo razdaljo (letimo z najmanjšo silo upora).
2	porablja motor najmanj goriva v časovni enoti (letimo z najmanjšo močjo).
3	opravimo med dvema polnjenjima z gorivom največjo razdaljo.

P-0054

Koliko goriva porabi letalo v križarjenju za prelet razdalje 250 NM pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 6.000 ft
temperatura 20°C nad standardno
moč motorja 60%
veter mirno


1	19,7 USA gal.
2	16,0 USA gal.
3	15,1 USA gal.
4	12,0 USA gal.

P-0055

Koliko goriva porabi letalo v križarjenju za prelet razdalje 350 NM pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 4.000 ft
temperatura 20°C pod standardno
moč motorja 60%
veter mirno


1	14,9 USA gal.
2	15,3 USA gal.
3	18,6 USA gal.
4	22,7 USA gal.

P-0056

Kakšna je poraba goriva letala pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 8.000 ft
temperatura 20°C pod standardno
moč motorja 55%


1	5,7 USA gal/h.
2	6,2 USA gal/h.
3	5,8 USA gal/h.
4	6,8 USA gal/h.

P-0057

Kakšni morajo biti vrtljaji motorja letala v križarjenju, da bo na barometrski višini 2.000 ft in pri standardni temperaturi na tej višini razvijal 60% moči?


1	2500 RPM.
2	2400 RPM.
3	2300 RPM.
4	2200 RPM.

P-0058

Kakšno hitrost doseže letalo v vodoravnem letu pri naslednjih pogojih?

barometrska višina 8.000 ft
temperatura 20°C pod standardno
moč motorja 55%


1	104 kt.
2	110 kt.
3	115 kt.
4	120 kt.

P-0059

Zrakoplov preleti brez motorja z dane višine največjo možno razdaljo pri tistem vpadnem kotu krila, kjer


1	je parazitni upor najmanjši.
2	sta inducirani in parazitni upor enaka.
3	je inducirani upor enak vzgonskemu količniku.

P-0060

Hitrost najmanjšega padanja zrakoplova je glede na hitrost najboljše finese


1	vedno večja.
2	pogosto večja.
3	vedno manjša.
4	pogosto manjša.

P-0061

Kaj od navedenega je potrebno najprej storiti, če v letu odpove motor zrakoplova?


1	Vključiti gretje vplinjača.
2	Premakniti ročico zmesi v položaj FULL RICH.
3	Izbrati primeren teren za zasilni pristanek.
4	Prevesti zrakoplov v drsni let s hitrostjo najboljše finese.

P-0062

Katera je tista hitrost, katero normalno vzdržujemo po odpovedi motorja lahkega letala oz. motornega zmaja v letu?


1	Hitrost najdaljšega ostajanja v zraku.
2	Hitrost najboljše finese.
3	Hitrost najmanjšega padanja.
4	Minimalna hitrost.

P-0063

Ena od glavnih nalog zakrilc v doletu in pri pristajanju je


1	zmanjševanje vzgona, kar omogoča bolj strm dolet.
2	povečevanje kota spuščanja, ne da bi pri tem hitrost naraščala.
3	omogočiti zrakoplovu dotik tal pri višji indicirani hitrosti.
4	zmanjševanje kota spuščanja, ne da bi pri tem hitrost naraščala.

P-0064

Z uporabo zakrilc med doletom in med pristajanjem dosežemo


1	zmanjšanje kota spuščanja brez povečanja hitrosti.
2	iste vrednosti sile vzgona pri manjših hitrostih.
3	bolj strm dolet, ker zmanjšujejo silo vzgona.

P-0065

Pri odklonu zakrilc navzdol pride do povečanja vzgona zaradi


1	zmanjšanja oblikovnega upora.
2	povečanja efektivnega vpadnega kota in zakrivljenosti profila.
3	zmanjšanja vpadnega kota.
4	zmanjšanja induciranega upora.

P-0066

Pri letenju z navzdol odklonjenimi zakrilci moramo vedeti, da je hitrost zloma vzgona zrakoplova v primerjavi z letom brez odklonjenih zakrilc


1	manjša.
2	nespremenjena, ker ni odvisna od lege zakrilc.
3	večja.

P-0067

V fazi pristajanja je nevarno uvleči spuščena zakrilca zato, ker pri tem


1	upor naraste in zato hitrost hitro pade.
2	hitrost hipno naraste in se zrakoplov prične dvigati.
3	vzgon močno pade in lahko zrakoplov potone.
4	učinek zakrilc močno pade.

P-0068

Največja nevarnost, ki preti zrakoplovu v primeru, če ostane na krilih ali na krmilnih ploskvah še tako malo ivja ali snega, je


1	zmanjšanje vzgona zaradi motenega obtekanja gornje površine krila.
2	povečanje minimalne hitrosti zaradi povečane teže kot posledice ledu.
3	možnost zamrznitve in zatikanja krmil.

P-0069

Kaj se lahko primeri, če pilot pred vzletanjem ne odstrani ivja s kril in repnih ploskev zrakoplova?


1	Zrakoplov bo vzletel pri manjšem vpadnem kotu in pri nižji indicirani hitrosti.
2	Zrakoplov bo vzletel s težavo ali pa sploh ne.
3	Ivje na zrakoplovu ne pomeni nobene resne težave, saj ga zračni tok že pri nizkih hitrostih takoj odpihne.
4	Vzgon se poveča, ker se zaradi ivja poveča zakrivljenost profila krila.

P-0070

Koliko znašata vzdolžna in bočna komponenta vetra 280°/15 kt na stezi, katere magnetna smer je 220°?


1	15,5 kt v čelo in 8 kt v bok.
2	15,5 kt v čelo in 15 kt v bok.
3	13,5 kt v čelo in 24 kt v bok.
4	7,5 kt v čelo in 13 kt v bok.

P-0071

Koliko znašata vzdolžna in bočna komponenta vetra 030°/10 kt na stezi, katere magnetna smer je 330°?


1	5 kt v čelo in 8 kt v bok.
2	10 kt v čelo in 8 kt v bok.
3	8 kt v čelo in 4 kt v bok.
4	8 kt v čelo in 8 kt v bok.

P-0072

Koliko znašata vzdolžna in bočna komponenta vetra 130°/20 kt na stezi, katere magnetna smer je 040°?


1	15 kt v čelo in 10 kt v bok.
2	Čelne komponente ni, bočna pa znaša 20 kt.
3	10 kt v čelo in 15 kt v bok.
4	20 kt v čelo, brez bočne komponente.

P-0073

Kolika je bočna komponenta vetra pri pristajanju na RWY18, če stolp javlja veter 220°/30 kt?


1	19 kt.
2	23 kt.
3	30 kt.
4	34 kt.

P-0074

Koliko znaša čelna komponenta vetra pri pristajanju na RWY18, če stolp javlja veter 220°/30 kt?


1	19 kt.
2	23 kt.
3	30 kt.
4	34 kt.

P-0075

Katero od RWY (06, 14, 24 ali 32) bi izbrali za pristanek, če piha južni veter s hitrostjo 20 kt, največja dopustna bočna komponenta vetra za vaš zrakoplova pa je 13 kt?


1	RWY 06.
2	RWY 14.
3	RWY 24.
4	RWY 32.

P-0076

Pri vetru 360°/20 kt se približujete letališču s stezami RWY 06, RWY 14, RWY 24 in RWY 32. Katero stezo bi izbrali za pristanek, če je največja dopustna bočna komponenta vetra pri pristajanju za vaš zrakoplova 13 kt?


1	RWY 06.
2	RWY 14.
3	RWY 24.
4	RWY 32.

P-0077

Določite največji dopustni veter, ki sme pihati pod kotom 45° na smer pristajanja, če je največja dopustna bočna komponenta vetra pri pristajanju za dani zrakoplov 25 kt?


1	18 kt.
2	25 kt.
3	29 kt.
4	35 kt.

P-0078

Določite največji dopustni veter, ki sme pihati pod kotom 30° na smer pristajanja, če je največja dopustna bočna komponenta vetra pri pristajanju za dani zrakoplov 10 kt?


1	13 kt.
2	16 kt.
3	18 kt.
4	20 kt.

P-0079

Določite največji dopustni veter, ki sme pihati pod kotom 40° na smer pristajanja, če je največja dopustna bočna komponenta vetra pri pristajanju za dani zrakoplov 10 kt?


1	20 kt.
2	18 kt.
3	15 kt.
4	12 kt.

R-0001

Pričetek radijske depeše, s katero se pilot zrakoplova S5CAF prvič javi Vienna Ground, je:


1	VEINNA GROUND S5CAF GOOD AFTERNOON.
2	VIENNA GROUND THIS IS S5CAF GOOD AFTERNOON.
3	S5CAF VIENNA GROUND OVER.
4	VIENNA GROUND S5CAF GO AHEAD.

R-0002

Kdaj sme pilot uporabljati okrajšani pozivni znak zrakoplova?


1	Potem, ko je opravljen prvi radijski kontakt.
2	Nikoli.
3	Kadarkoli, po svoji odločitvi.
4	Samo potem, ko je postaja na zemlji uporabila okrajšani pozivni znak.

R-0003

Postaja na zemlji, ki hoče ugotoviti relativno smer zrakoplova, ukaže pilotu:


1	TRANSMIT FOR BEARING.
2	SQUAWK IDENT.
3	REPORT BEARING.
4	TRANSMIT FOR DF.

R-0004

Obvestilo radarskega kontrolorja "TRAFFIC AT THREE 0' CLOCK" pomeni, da je pozicija drugega zrakoplova


1	na naši levi strani.
2	oddaljena tri milje.
3	na naši desni strani.
4	tri milje naravnost pred nami.

R-0005

Kaj pomeni izraz "VFR let"?


1	Šolski let.
2	Let brez potnikov.
3	Let po pravilih instrumentalnega letenja.
4	Let po pravilih vizualnega letenja.

R-0006

Izraz "CVFR let" pomeni


1	kontrolirani VFR let.
2	VFR let z vidljivostjo zemlje.
3	VFR let civilnega letala.
4	šolski VFR let.

R-0007

Izraz "SVFR let" pomeni


1	posebni VFR let.
2	reševalni VFR let.
3	sektorski VFR let.
4	šolski VFR let.

R-0008

Kratica "VMC" pomeni


1	vizualne meteorološke pogoje.
2	let po pravilih instrumentalnega letenja.
3	instrumentalne meteorološke pogoje.
4	let po pravilih vizualnega letenja.

R-0009

Pomen kratice "IMC" je


1	let po pravilih instrumentalnega letenja.
2	let po pravilih vizualnega letenja.
3	vizualni meteorološki pogoji.
4	instrumentalni meteorološki pogoji.

R-0010

Kaj pomeni izraz "WILCO"?


1	Razumem vaše sporočilo in se bom ravnal po njem.
2	Sprejel sem vaše zadnje sporočilo v celoti.
3	Moje sporočilo je končano in pričakujem vaš odgovor.
4	Zahteva je odobrena.

R-0011

Kaj pomeni izraz "VERIFY"?


1	Oznanjam ločitev delov sporočila.
2	Preverite in dobite potrditev pri pošiljatelju sporočila.
3	Ne, oziroma zahteva ni odobrena, oziroma nepravilno.
4	Ponovite vse ali naslednje dele vašega zadnjega sporočila.

R-0012

Kaj pomeni izraz "ROGER"?


1	Sprejel sem vaše zadnje sporočilo v celoti.
2	Razumem vaše sporočilo in se bom ravnal po njem.
3	Dovoljujem predlagano akcijo.
4	Moje sporočilo je končano in pričakujem vaš odgovor.

R-0013

Kaj pomeni izraz "ACKNOWLEDGE"?


1	Sprejel sem vaše zadnje sporočilo v celoti.
2	Ponovite vse ali naslednje dele vašega zadnjega sporočila.
3	Potrdite, da ste sprejeli in razumeli to sporočilo.
4	Moje sporočilo je končano in pričakujem vaš odgovor.

R-0014

Kaj pomeni mednarodna radiotelefonska okrajšava QDM?


1	Zračni tlak na nivoju letališča.
2	Dejansko vreme na letališču.
3	Zračni tlak na nivoju letališča, preračunan na morski nivo.
4	Magnetna smer od zrakoplova do postaje goniometra.

R-0015

Mednarodna radiotelefonska okrajšava QNH pomeni


1	zračni tlak na višini letališča, preračunan na morski nivo.
2	zračni tlak na višini letališča.
3	magnetno smer od zrakoplova proti goniometru.
4	pravo smer od goniometra proti zrakoplovu.

R-0016

Katero višino je javil pilot zrakoplova z depešo "FIVE-THOUSAND-FEET-QFE"?


1	Nivo leta.
2	Absolutno višino.
3	Adekvatno višino v Mednarodni standardni atmosferi (ICAO).
4	Višino nad letališčem.

R-0017

Kaj sklepa kontrolor letenja, če mu pilot zrakoplova javi "FIVE-THOUSAND-FEET"?


1	Višina zrakoplova je 5.000 ft nad srednjim morskim nivojem.
2	Višinomer zrakoplova je nastavljen na lokalni tlak QFE.
3	Višina zrakoplova je 5.000 ft nad letališčem.
4	Višinomer zrakoplova je nastavljen na standardni tlak 1013,2hPa.

R-0018

Izraz "ALTITUDE" pomeni


1	nadmorsko višino.
2	višino nad letališčem.
3	nivo leta.
4	barometrsko višino.

R-0019

Kaj pomeni izraz "FLIGHT LEVEL"?


1	Tlačni nivo na osnovi lokalnega QNH.
2	Nivo v atmosferi, ki se uporablja za navpično razdvajanje zrakoplovov in je določen z nastavitvijo višinomera na lokalni QNH.
3	Nivo v atmosferi, ki se uporablja za navpično razdvajanje zrakoplovov in je določen z nastavitvijo višinomera na 1013,2 hPa.
4	Nivo v atmosferi, ki se uporablja za navpično razdvajanje zrakoplovov in je določen z nastavitvijo višinomera na lokalni QFE.

R-0020

Zračni tlak, na katerega je nastavljen višinomer zrakoplova, ki meri relativne višine nad letališčem, se z mednarodno letalsko okrajšavo označuje kot


1	QBA.
2	QFE.
3	ELT.
4	QNH.

R-0021

Predpisana fraza, s katero zahtevamo pri odhodu dovoljenje za pričetek vožnje po tleh do vzletne steze, je


1	REQUEST TAXI CLEARANCE.
2	REQUEST TAXI.
3	REQUEST PERMISSION TO TAXI.
4	WHAT IS MY TAXI CLEARANCE.

R-0022

Dovoljenje za vožnjo po tleh do vzletne steze se nam izda s frazo


1	TAXI TO TAXI HOLDING POSITION ... RUNWAY ... VIA ...
2	CLEARED TO RUNWAY ... VIA...
3	RUNWAY ... TAXI ... VIA ...
4	TAXI VIA ... TO RUNWAY...

R-0023

Zrakoplov, ki čaka pred stezo, dobi dovoljenje za vožnjo po tleh na točko vzleta s frazo


1	TAXI TO THE TAKE-OFF POSITION.
2	CLEARED INTO POSITION AND HOLD.
3	CONTINUE TO TAKE-OF POSITION AND HOLD.
4	LINE UP.

R-0024

Pri "position report-u" na ruti je pilot razen pozivnega znaka in trenutne pozicije zrakoplova dolžan navesti v danem zaporedju še


1	čas, nivo leta ali absolutno višino, prvo naslednjo točko in čas, drugo naslednjo točko in čas.
2	nivo leta ali absolutno višino, prvo naslednjo točko in čas, drugo naslednjo točko.
3	nivo leta ali absolutno višino, prvo naslednjo točko in čas.
4	čas, nivo leta ali absolutno višino, prvo naslednjo točko in čas, drugo naslednjo točko.

R-0025

Kontrola letenja lahko obvesti pilota zrakoplova, da pri "position report-u" javljanje višine ni potrebno, če gre za


1	VFR let.
2	CVFR let.
3	zrakoplov, ki je opremljen z delujočim transponderjem z dajalcem višine.
4	VMC.

R-0026

Višina 4.500 ft QNH se pravilno javi s frazo


1	FORTY-FIVE-THOUSAND.
2	FOUR POINT FIVE.
3	FORTY-FIVE HUNDRED FEET ABOVE SEA LEVEL.
4	FOUR THOUSAND FIVE HUNDRED FEET.

R-0027

Po radijski zvezi se višina 5.000 ft javi ko


1	FIVE-THOUSAND FEET.
2	FIVE-NULL-NULL-NULL.
3	FIVE-ZERO-ZERO-ZERO FEET.
4	FIFTY HUNDRED.

R-0028

Kako se po radijski zvezi javi višina 11.000 ft?


1	ELEVEN THOUSAND FEET.
2	ONE-ONE-ZERO-ZERO-ZERO FEET.
3	ELEVEN THOUSAND ZERO FEET.
4	ONE-ONE THOUSAND FEET .

R-0029

Višina 10.500 ft se pravilno javi s frazo


1	TEN THOUSAND FIVE HUNDRED FEET.
2	TEN POINT FIVE.
3	ONE-ZERO THOUSAND FIVE HUNDRED FEET.
4	ONE-ZERO-FIVE HUNDRED FEET ABOVE SEA LEVEL.

R-0030

COMM frekvenca 118,125 MHz se v radijskih depešah izgovarja kot


1	ONE-ONE-EIGHT DECIMAL ONE-TWO-FIVE.
2	ONE-ONE-EIGHT-ONE-TWO-FIVE.
3	ONE-ONE-EIGHT DECIMAL ONE-TWO.
4	ONE-ONE-EIGHT POINT ONE-TWO-FIVE.

R-0031

V radijski depeši se številka 583 izgovori kot


1	FIVE-EIGHT-THREE.
2	FIVE HUNDRED EIGHTY THREE.
3	FIFTY EIGHT-THREE.
4	FIVE HUNDRED EIGHT THREE.

R-0032

Številka 600 se v radijski depeši izgovori ko


1	SIX-ZERO-ZERO.
2	SIX HUNDRED.
3	SIX-NULL-NULL.
4	SIXTY- ZERO.

R-0033

COMM frekvenca 118,0 se po radijski zvezi javi kot


1	ONE HUNDRED EIGHTEEN POIN NULL.
2	ONE-ONE-EIGHT DECIMAL ZERO.
3	ONE-ONE-EIGHT.
4	ONE-ONE-EIGHT POINT ZERO.

R-0034

Kako se po radijski zvezi izgovori COMM frekvenca 118,1?


1	ONE-ONE-EIGHT-POINT ONE.
2	ONE HUNDRED ELEVEN POINT ONE.
3	ONE-ONE-EIGHT-ONE.
4	ONE-ONE-EIGHT DECIMAL ONE.

R-0035

V radijskih depešah se COMM frekvenca 118,150 izgovarja kot


1	ONE-ONE-EIGHT DECIMAL ONE-FIVE.
2	ONE-ONE-EIGHT DECIMAL ONE-FIVE-ZERO.
3	ONE-ONE-EIGHT POINT ONE-FIVE-ZERO.
4	ONE-ONE-EIGHT DASH ONE-FIVE.

R-0036

V primeru, ko stolp ukaže pilotu zrakoplova "REPORT DOWNWIND", je pilot dolžan javiti


1	ocenjeno smer in hitrost vetra na višini leta.
2	maksimalni dopustni hrbtni veter na pristanku.
3	pozicijo zrakoplova med drugim in tretjim zavojem bočno od startnega mesta.
4	pozicijo zrakoplova po četrtem zavoju v smeri steze.

R-0037

V primeru, ko dobi pilot zrakoplova, opremljenega s trasponderjem, od kontrole letenja ukaz "SQUAWK 1200", je dolžan na transponder nastaviti kod 1200 in


1	pritisniti na gumb "IDENT".
2	premakniti stikalo na "ON oz. ALT".
3	premakniti stikalo na ""STANDBY.
4	premakniti stikalo na "STANDBY" in pritisniti na gumb "IDENT".

R-0038

Fraza, ki pomeni navodilo pilota zrakoplova, naj na transponder ponovno nastavi kod A 6620, je


1	SQUAWK AGAIN ALPHA 6620.
2	SWITCH ON ALPHA 6620.
3	CONFIRM SQUAWKING ALPHA 6620.
4	RECYCLE ALPHA 6620.

R-0039

V primeru, ko transponder zrakoplova ne oddaja pričakovanega moda C, ukaže kontrola letenja pilotu, naj vključi mod C, s frazo


1	SQUAWK CHARLIE.
2	SQUAWK ALTIMETER.
3	SQUAWK PRESSURE ALTITUDE.
4	TRANSMIT ON MODE CHARLIE.

R-0040

Za namen identifikacije z sekundarnim radarjem dobi pilot zrakoplova od kontrole letenja naslednje navodilo:


1	TRANSMIT FOR DF.
2	HEADING ...
3	PUSH IDENT.
4	TRANSPONDER STBY.

R-0041

Kateri radiotelefonski izraz pomeni "NUJNO SPOROČILO, KI ZADEVA VARNOST DRUGEGA ZRAKOPLOVA"?


1	Beseda "MAYDAY", oddana z Morsejevimi znaki.
2	Izgovorjena beseda "MAYDAY".
3	Izgovorjena beseda "SECURITY".
4	Izgovorjena beseda "PANPAN".

R-0042

V primeru, ko pilot namerava oddati po radijski zvezi nujno sporočilo, ki zadeva varnost drugega zrakoplova, je dolžan pričeti oddajo z


1	izgovorjeno besedo "PANPAN".
2	izgovorjeno besedo "MAYDAY".
3	morsejevo šifro "XXX".
4	morsejevo šifro "MAYDAY".

R-0043

Pri preletanju odročnega gozdnatega področja zagledate na krošnjah dreves jadralnega zmaja in dozdeva se vam, da vidite pilota viseti v vezeh, zato se odločite, da o nesreči obvestite najbližje letališče. S katero frazo boste pričeli vašo depešo po radijski zvezi?


1	EMERGENCY, EMERGENCY, EMERGENCY.
2	MEDICAL, MEDICAL, MEDICAL.
3	MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY.
4	PANPAN, PANPAN, PANPAN.

R-0044

S katero od spodaj navedenih fraz boste pričeli radijsko sporočilo, s katerim nameravate sporočiti na zemljo, da prihajate na pristanek in da potrebujete zdravniško pomoč za sopotnika, ki ima srčni napad?


1	EMERGENCY, EMERGENCY, EMERGENCY.
2	MEDICAL, MEDICAL, MEDICAL.
3	MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY.
4	PANPAN, PANPAN, PANPAN.

R-0045

Na preletu ste priča zasilnemu pristanku športnega letala na travnik pod vami; zrakoplov in pilot sta videti nepoškodovana. Fraza, s katero boste pričeli vaše radijsko sporočilo o pripetljaju kontroli letenja, je


1	PANPAN, PANPAN, PANPAN.
2	MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY
3	HELPHELP, HELPHELP, HELPHELP.
4	EMERGENCY, EMERGENCY, EMERGENCY.

R-0046

Kateri radiotelefonski izraz pomeni "SMO V VELIKI IN NEPOSREDNI NEVARNOSTI IN POTREBUJEMO TAKOJŠNJO POMOČ"?


1	Beseda "MAYDAY", oddana z Morsejevimi znaki.
2	Izgovorjena beseda "MAYDAY".
3	Izgovorjena beseda "SECURITY".
4	Izgovorjena beseda "PANPAN".

R-0047

Fraza, s katero pričnete radiotelefonsko sporočili v sili, je


1	MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY.
2	PANPAN, PANPAN, PANPAN.
3	EMERGENCY, EMERGENCY, EMERGENCY.
4	HELP, HELP, HELP.

R-0048

Na izvenletališkem pristanku ste razbili zrakoplov in se poškodovali, v bližini pa ni nikogar, ki bi vam lahko pomagal. Mednarodna fraza, s katero boste pričeli vaš klic na pomoč po radijski zvezi, je


1	EMERGENCY, EMERGENCY, EMERGENCY.
2	PANPAN, PANPAN, PANPAN.
3	MEDICAL, MEDICAL, MEDICAL.
4	MAYDAY, MAYDAY, MAYDAY.

R-0049

Katera od navedenih frekvenc je mednarodna pogovorna frekvenca za primer sile?


1	122,500 MHz.
2	6538 MHz.
3	121,050 MHz.
4	121,500 MHz.

R-0050

Frekvenca 121,5 MHz je


1	mednarodna frekvenca za primer sile.
2	regionalna prislušna frekvenca.
3	regionalna frekvenca za primer sile.
4	frekvenca za pogovore zrak-zrak.

R-0051

Katera frekvenca je določena za pogovore med zrakoplovom prestreznikom in prestreženim zrakoplovom?


1	Mednarodna frekvenca za primer sile 121,5 MHz.
2	Lokalna frekvenca zračnih oboroženih sil.
3	Lokalna frekvenca za primer sile.
4	Frekvenca za pogovore zrak-zrak.

R-0052

Kateri je tisti mednarodni radiotelefonski izraz, s katerim ukaže pilot zrakoplova prestreznika pilotu prestreženega zrakoplova, naj mu sledi?


1	PROCEED.
2	FOLLOW.
3	YOU LAND.
4	CALL SIGN.

R-0053

Mednarodni radiotelefonski izraz, s katerim pilot zrakoplova prestreznika obvesti pilota prestreženega zrakoplova, da lahko nadaljuje let, je


1	CALL SIGN.
2	FOLLOW.
3	DESCEND.
4	PROCEED.

R-0054

Izraz "CALL SIGN", ki ga pilot zrakoplova prestreznika po radijski zvezi sporoči pilotu prestreženega zrakoplova, pomeni:


1	Pokličite kontrolo letenja!
2	Kateri je vaš pozivni znak?
3	Oddajte znak za poziv v sili!
4	Pokličite svoje izhodiščno letališče!

R-0055

Kaj pomeni mednarodni radiotelefonski izraz "YOU LAND", ki ga sporoči pilotu prestreženega zrakoplova pilot zrakoplova prestreznika?


1	Javite ime matičnega letališča!
2	Lahko nadaljujete!
3	Pristanite na to letališče!
4	Sledite mi!

R-0056

Pilot prestreženega zrakoplova sporoči pilotu zrakoplova prestreznika, da ne more postopati po njegovih navodilih, z naslednjim radiotelefonskim izrazom:


1	AM LOST.
2	WILCO.
3	CAN NOT.
4	MAYDAY.

R-0057

Pilot prestreženega zrakoplova javi pilotu zrakoplova prestreznika, da se je izgubil in da ne ve svoje pozicije, z naslednjim mednarodnim radiotelefonskim izrazom:


1	WILCO.
2	CAN NOT.
3	MAYDAY.
4	AM LOST.

R-0058

V primeru, ko se pilot ne more ravnati po navodilih in ukazih, obvesti kontrolo letenja o tem s frazo


1	I CANNOT COMPLY.
2	UNABLE TO ACCEPT.
3	UNABLE TO COMPLY.
4	REQUEST RECLEARANCE.

Z-0001

Kdaj mora pilot učenec predložiti ustrezno zdravniško spričevalo?


1	Pred začetkom teoretičnega šolanja.
2	Pred začetkom praktičnega šolanja.
3	Pred samostojnim letenjem.
4	Ob prijavi za izpit za licenco.

Z-0002

Kateri zdravstveni kriterij mora izpolnjevati imetnik licence športnega pilota letala?


1	1. razred.
2	1. ali 2. razred.

Z-0003

Kateri zdravstveni kriterij mora izpolnjevati pilot učenec?


1	1. razred.
2	1. ali 2. razred.

Z-0004

Najmanj koliko mora biti star pilot učenec, da sme samostojno leteti z letalom?


1	14 let.
2	15 let.
3	16 let.
4	17 let.

Z-0005

Najmanj koliko mora biti star kandidat za opravljanje izpita za licenco športnega pilota letala?


1	15 let.
2	16 let.
3	17 let.
4	18 let.

Z-0006

Najmanj koliko ur letenja kot pilot letala mora imeti kandidat za opravljanje izpita za licenco športnega pilota letala?


1	50 ur.
2	45 ur.
3	40 ur.
4	35 ur.

Z-0007

Koliko skupnega naleta kot vodja zrakoplova na helikopterjih, ultralahkih zrakoplovih s fiksnimi krili in premičnimi aerodinamičnimi krmilnimi ploskvami, jadralnih letalih in motornih jadralnih letalih se lahko upošteva pri pogoju potrebnega skupnega naleta za polaganje izpita za licenco športnega pilota letala?


1	5% naleta, vendar ne več kot 15 ur.
2	15 ur.
3	5 ur.
4	10% naleta, vendar ne več kot 10 ur.

Z-0008

Najmanj koliko ur samostojnega rutnega letenja na letalih mora imeti kandidat za polaganje izpita za licenco športnega pilota letala?


1	15 ur.
2	12 ur.
3	10 ur.
4	5 ur.

Z-0009

Najmanj koliko ur naleta na dvojni komandi na letalih mora imeti kandidat za polaganje izpita za licenco športnega pilota letala?


1	10 ur.
2	15 ur.
3	20 ur.
4	25 ur.

Z-0010

Največ koliko ur letenja od zahtevanega skupnega naleta za polaganje izpita za licenco športnega pilota letala sme biti opravljenega na trenažerju ali simulatorju letenja?


1	5 ur.
2	7 ur.
3	10 ur.
4	15 ur.

Z-0011

Koliko znaša minimalna dolžina samostojnega rutnega leta, ki je pogoj za polaganje izpita za licenco športnega pilota letala, in najmanj koliko vmesnih pristankov s popolnim zaustavljanjem je potrebno opraviti na tem letu?


1	100 NM; dva.
2	150 NM; dva.
3	200 NM; tri.
4	250 NM; tri.

Z-0012

Čas letenja je skupni čas od trenutka,


1	ko se zrakoplov prične premikati z lastnim ali zunanjim pogonom z namenom vzletanja, do trenutka, ko se po končanem letu ustavi.
2	ko zrakoplov z namenom vzletanja vžge motor(je) oziroma ko se brezmotorni zrakoplov prične premikati, do trenutka, ko po končanem letu ugasne motor(je), oziroma ko se brezmotorni zrakoplov ustavi.
3	ko se zrakoplov pri vzletanju dokončno odlepi od tal, do trenutka, ko se pri pristajanju zadnjič dokončno dotakne tal.

Z-0013

Za samostojno letenje se šteje samo čas letenja v vlogi


1	vodje zrakoplova, 50% časa letenja v vlogi kopilota in čas letenja pilota učenca, ko je le-ta sam v zrakoplovu.
2	vodje zrakoplova in 50% časa letenja v vlogi kopilota.
3	pilota učenca, ko je le-ta sam v zrakoplovu.
4	vodje zrakoplova.

Z-0014

Letenje na dvojni komandi je letenje z ustrezno pooblaščenim inštruktorjem letenja pri učenju letenja


1	samo v zraku.
2	v zraku in pri učenju instrumentalnega letenja v simulatorju letenja.
3	takrat, ko inštruktor letenja aktivno uporablja komande.

Z-0015

Kako imenujemo čas letenja pilota učenca, ko inštruktor letenja na krovu zrakoplova samo nadzira letenje učenca kot vodje zrakoplova in tudi ne pomaga pri krmarjenu zrakoplova?


1	Samostojni čas letenja pod kontrolo.
2	Čas letenja v vlogi učenca-vodje zrakoplova.
3	Čas letenja v vlogi vodje zrakoplova.
4	Samostojni čas letenja.

Z-0016

Katera letala, za katera je usposobljen, in pod katerimi pogoji, sme pilotirati imetnik licence športnega pilota letala?


1	Vsa letala brez omejitve, vendar samo če gre za lete brez povračila ali plačila.
2	Vsa letala brez omejitve, vendar samo če pilot sam za letenje ne dobi povračila ali plačila.
3	Vsa enomotorna letala, vendar samo če gre za lete brez povračila ali plačila.
4	Vsa letala največje vzletne mase 1.500 kg, vendar samo če pilot sam za letenje ne dobi povračila ali plačila

Z-0017

Da bi imetnik licence športnega pilota letala lahko vozil potnike, mora opraviti najmanj tri vzlete in pristanke za komandami letala istega razreda ali tipa, če se zahteva rating za tip, v zadnjih


1	90 dneh.
2	12 koledarskih mesih.
3	24 koledarskih mesecih.

Z-0018

Trije vzleti in pristanki v zadnjih 90 dneh, ki se zahtevajo kot pogoj za vožnjo potnikov z letalom ponoči, morajo biti izvedeni v času od


1	sončnega zahoda do sončnega vzhoda.
2	ene ure po sončnem zahodu do ene ure pred sončnim vzhodom.
3	konca večernega civilnega somraka do začetka jutranjega civilnega somraka.

Z-0019

Kolikšna je veljavnost ratinga za enopilotni enomotorni razred letala?


1	6 mesecev.
2	1 leto.
3	2 leti.
4	3 leta.

Z-0020

Koliko znaša največje mogoče trajanje veljavnosti pilotske licence?


1	2 leti.
2	3 leta.
3	4 leta.
4	5 let.

Z-0021

Trajanje veljavnosti pilotske licence je pogojeno


1	samo s trajanjem veljavnostji zdravniškega spričevala.
2	z vpisanim trajanjem veljavnosti v licenci.
3	s trajanjem veljavnosti vpisanih ratingov in zdravniškega spričevala.

Z-0022

Kolikšen minimalni nalet je potreben za podaljšanje ratinga za enopilotni enomotorni razred letala kot nadomestilo za preverjanje strokovnosti pri pooblaščenem izpraševalcu?


1	12 ur letenja v zadnjih 12 mesecih, od tega 6 ur v vlogi vodje letala, in 12 vzletanj in 12 pristankov.
2	12 ur letenja v času veljavnosti ratinga, od tega 5 ur v vlogi vodje letala, in 12 vzletanj in 12 pristankov.
3	10 ur v vlogi vodje letala v zadnjih 12 mesecih, in 3 vzlete in 3 pristanke.

Z-0023

Koliko znaša obdobje pred potekom veljavnosti, v katerem je za podaljšanje veljavnosti ratinga za enopilotna enomotorna letala dovoljeno opraviti praktični prezkus strokovnosti pri pooblaščenem izpraševalcu ?


1	15 dni.
2	1 mesec.
3	2 meseca.
4	3 mesece.

Z-0024

Kaj lahko velja kot nadomestilo za šolski let z inštruktorjem letenja v trajanju najmanj 1 ure, ki se poleg ostalih pogojev zahteva za podaljšanje veljavnosti ratinga za razred enomotornih letal, ki zahtevajo enega pilota?


1	Opravljen vsakoletni tečaj iz varnosti letenja.
2	Vsaj 5 ur nočnega letenja.
3	Preskus strokovnosti ali praktične usposobljenosti za rating razreda ali tipa pri pooblaščenem izpraševalcu v zadnjih 12 mesecih.

Z-0025

Da bi imetnik licence športnega pilota letala lahko vozil potnike, mora opraviti najmanj tri vzlete in pristanke v zadnjih 90 dneh za komandami letala istega


1	vrste in modela.
2	razreda, ne pa tipa.
3	razreda in tipa, če se zahteva rating za tip.

Z-0026

Kaj od navedenega je, glede na pilotske licence, kategorija zrakoplova?


1	Žiroplan, helikopter, zračna ladja, prostoloteči balon.
2	Letalo, rotoplan, jadralno letalo, lažji od zraka.
3	Enomotorni kopenski in vodni, večmotorni kopenski in vodni.

Z-0027

Kaj od navedenega je, glede na pilotske licence, razred zrakoplova?


1	Letalo, rotoplan, jadralno letalo, lažji od zraka.
2	Enomotorni kopenski in vodni, večmotorni kopenski in vodni.
3	Lažji od zraka, zračna ladja, toplozračni balon, plinski balon.

Z-0028

Kaj mora vedeti pilot ali pilot učenec, če je bil na zdravljenju ali na preiskavah v bolnišnici v trajanju več kot 12 ur, če je bil operiran oziroma je imel poseg, če mora redno pričeti jemati zdravila ali če mora pričeti redno uporabljati korekturne leče?


1	Pred letenjem mora na ponovni letalski zdravniški pregled.
2	Ne sme leteti, dokler ne obvesti in ne pridobi mnenje pooblaščenega letalskega zdravnika.
3	Pisno mora obvestiti letalske oblasti v roku 21 dni.

Z-0029

V katerem od navedenih primerov je obvezno potreben ponovni zdravniški pregled pri pooblaščenem letalskem zdravniku?


1	Vsaka operacija oziroma poseg in nosečnost.
2	Vsaka operacija oziroma poseg.
3	Vsaka bolezen v trajanju 21 dni ali več oziroma vsaka poškodba, kjer pride do nezmožnosti opravljanja dolžnosti člana letalske posadke.

Z-0030

Kdo je neposredno odgovoren za to, da je zrakoplov sposoben za varno letenje?


1	Pooblaščeni mehanik.
2	Vodja zrakoplova.
3	Lastnik oziroma upravljalec.

Z-0031

Kdo je v prvi vrsti dolžan zagotoviti ustrezno vzdrževanje in plovnost zrakoplova?


1	Vodja zrakoplova.
2	Lastnik oziroma upravljalec.
3	Mehanik, ki izvaja dela.

Z-0032

Oseba, ki je neposredno odgovorna za izvedbo priprave potnikov za let, je


1	vodja komisije za varnost.
2	vodja zrakoplova.
3	član zemeljske posadke.

Z-0033

Kaj od navedenega je pilot zrakoplova še posebej dolžan opraviti pred vsakim letom?


1	Prekontrolirati predpisane vpise v knjigi zrakoplova.
2	Seznaniti se z vsemi razpoložljivimi informacijami, ki zadevajo let.
3	Obnoviti postopke za primer brazdne turbulence.

Z-0034

Najbolj pomembno opravilo pri pripravi pilota pred izvedbo vsakega leta izven območja letališča je


1	zapisati si mednarodno oznako alternativnega letališča.
2	seznaniti se z doletnimi postopki na letališčih oziroma heliodromih, kjer se namerava pristajati.
3	pripraviti postopek za primer, če leta ne bi bilo mogoče izvesti, kot je načrtovan.

Z-0035

Kaj od navedenega je poleg ostalih aktivnosti pri predpoletni pripravi CVFR leta najbolj pomembno?


1	Ponoviti pomen svetlobnih signalov.
2	Prekontrolirati točnost navigacijske opreme in ELT.
3	Ugotoviti dolžine stez na letališčih, ki se jih namerava uporabljati, in določiti potrebne dolžine vzletanja in pristajanja našega zrakoplova.

Z-0036

Piloti zrakoplova so dolžni imeti zapete sedežne pasove in ramenske vezi


1	med vzletanjem in pristajanjem.
2	ves čas leta.
3	samo v primeru leta v turbulentnem ozračju.

Z-0037

Kaj od navedenega, ki zadeva to, kdaj so piloti zrakoplova dolžni uporabljati varnostne vezi, ustreza predpisu?


1	Sedežne pasove med vzletanjem in pristajanjem; ramenske vezi med vzletanjem in pristajanjem.
2	Sedežne pasove med vzletanjem in pristajanjem; ramenske vezi med vzletanjem in pristajanjem in med križarjenjem.
3	Sedežne pasove med vzletanjem in pristajanjem in med križarjenjem; ramenske vezi med vzletanjem in pristajanjem

Z-0038

Kaj je vodja zrakoplova dolžan zagotoviti glede uporabe varnostnih pasov? Vodja zrakoplova


1	je dolžan seznaniti potnike s tem, da morajo imeti zapete varnostne pasove ves čas leta.
2	je dolžan seznaniti potnike s tem, kje se nahajajo in kako se uporabljajo varnostni pasovi.
3	ni dolžan seznanjati in opozarjati potnike na uporabo sedežnih pasov.

Z-0039

Po katerih predpisih letijo slovenski zrakoplovi v inozemstvu? Po


1	slovenskih predpisih.
2	predpisih države, v čigar zračnem prostoru letijo.
3	predpisih države, kjer je bil zrakoplov izdelan.
4	mednarodnih predpisih ICAO.

Z-0040

Izraz "Kontrolirani zračni prostor" pomeni zračni prostor


1	okoli letališča.
2	določenih izmer, v katerem je vsako letenje zrakoplovov kontrolirano.
3	v neposredni bližini letališča, z eno ali več vzletno-pristajalnimi stezami.
4	z zagotovljenimi storitvami službe kontrole letenja.

Z-0041

Kdo je v primeru VFR leta dolžan skrbeti za zadostno varno oddaljenost med zrakoplovi v letu?


1	Izključno kontrola letenja.
2	Izključno piloti sami.
3	Kontrola letenja in sekundarni radar.
4	Kontrola letenja in piloti.

Z-0042

Za kakšne namene sme služba kontrole letenja izdati zrakoplovu dovoljenje za SVFR let?


1	Za vse vrste letenja v posebno urejeni coni.
2	Za prelet terminalnega območju.
3	Samo za vstop v oziroma za zapuščanje kontrolne cone.
4	Samo za letenje v letališkem krogu v kontrolni coni.

Z-0043

S tem, ko je pilot zrakoplova pridobil ustrezno dovoljenje kontrole zračnega prometa (ATC Clearance), mora vedeti, da


1	ima prioriteto nad vsem ostalim zračnim prometom.
2	je zagotovljeno ustrezno razdvajanje od ostalega zračnega prometa.
3	sme nadaljevati let v kontroliranem zračnem prostoru pod določenimi prometnimi pogoji.

Z-0044

Navpične meje kontrolne cone so


1	od višine 600 m GND do spodnje meje terminalnega območja.
2	od tal do določene višine.
3	od višine 600 m GND do določene višine.
4	od tal do višine 900 m MSL.

Z-0045

Del zračnega prostora določenih izmer nad določenim področjem, kjer letenje zrakoplovov ni dovoljeno, je


1	prepovedana cona.
2	posebno urejena cona.
3	terminalno območje.
4	kontrolna cona.

Z-0046

V posebno urejeni coni je letenje zrakoplovov


1	načelno prepovedano, vendar možno po dogovoru s kontrolo letenja.
2	načelno dovoljeno, vendar na lastno odgovornost.
3	vedno prepovedano.
4	dovoljeno v določenih časovnih obdobjih in pod določenimi pogoji.

Z-0047

Kako imenujemo kontrolirani zračni prostor, ki se razteza od tal do določene višine?


1	Terminalno kontrolno območje.
2	Kontrolna cona.
3	Področje informacij v letu.
4	Kontrolno območje.

Z-0048

Kontrolirani zračni prostor, ki se razteza v višino od določene višine nad tlemi je


1	kontrolno območje.
2	cona letališkega prometa.
3	kontrolna cona.
4	cona zračne obrambe in identifikacije.

Z-0049

Kako je širok pas znotraj državne meje, v katerem je dovoljeno letenje zrakoplovov, samo če imajo za to posebno dovoljenje?


1	5 km.
2	7 km.
3	9 km.
4	11 km.

Z-0050

Katera je tista najmanjša višina, na kateri je dovoljeno leteti z zrakoplovom nad naselji in nad večjimi skupinami ljudi na prostem?


1	Višina, ki v primeru odpovedi motorja zagotavlja zasilni pristanek brez večjega ogrožanja oseb ali lastnine na tleh.
2	150 m (500 ft) nad tlemi in ne bližje kot 150 m od vsake osebe, vozila ali zgradbe.
3	150 m (500 ft) nad najvišjo oviro v vodoravnem krogu 300 m od zrakoplova.
4	300 m (1.000 ft) nad najvišjo oviro v vodoravnem krogu 600 m od zrakoplova.

Z-0051

Pri vizualnem letenju zrakoplova v zračnem prostoru razreda G na višinah nad 900m (3.000 ft) MSL oziroma nad 300 m (1.000 ft) nad tlemi, kar je višje, mora pilot zagotavljati navpično oddaljenost pod ali nad oblaki najmanj


1	100 m.
2	150 m.
3	250 m.
4	300 m.

Z-0052

Vizualno letenje zrakoplovov v zračnem prostoru razreda G na višinah nad 900 m (3.000 ft) MSL oziroma nad 300 m (1.000 ft) od tal, kar je višje, do višine 3.050 m (10.000 ft), je dovoljeno, če je vodoravna vidljivost vsaj


1	8 km.
2	5 km.
3	3 km.
4	1,5 km.

Z-0053

Zahtevana minimalna vodoravna oddaljenost od oblakov za VFR letenje v zračnem prostoru razreda G na višinah nad 300 m od tal, oziroma nad 900 m MSL, kar je višje, znaša


1	300 m.
2	600 m.
3	1.500 m.
4	8.000 m.

Z-0054

Kateri je tisti meteorološki minimum, pri katerem še sme stolp na letališču odobriti SVFR let letala v kontrolni coni podnevi? Vidljivost v letu mora biti vsaj


1	1.500 m.
2	1.500 m in baza oblakov 300 m GND.
3	5.000 m in baza oblakov 300 m GND.
4	5.000 m.

Z-0055

Katera je tista višina, nad katero se mora VFR let ravnati po objavljeni tabeli nivojev leta?


1	3.000 ft GND.
2	2.200 ft GND.
3	700 ft MSL.
4	3.000 ft MSL.

Z-0056

Kateri nivo križarjenja ustreza VFR letu nad 3.000 ft MSL v dejanskem pravem potnem kotu 170°, če je lokalna deklinacija 20°W?


1	FL 55.
2	FL 40.
3	FL 30.
4	FL 65.

Z-0057

Vodja zrakoplova, ki križari VFR na višinah nad 3.000 ft MSL, je dolžan vzdrževati neparni nivo leta plus 500 ft, če leti v


1	magnetnih kurzih med 180° in 359°.
2	magnetnih potnih kotih med 000° in 179°.
3	pravih potnih kotih med 180° in 359°.
4	pravih kurzih med 000° in 179°.

Z-0058

Kako se pilota zrakoplovov izogneta drug drugemu na tleh, če si vozita v čelo?


1	Oba zavijeta vsak v svojo desno stran.
2	Pilot težjega zrakoplova zavije v svojo desno, pilot lažjega pa v svojo levo stran.
3	Pilot težjega zrakoplova zavije v svojo levo, pilot lažjega pa v svojo desno stran.
4	Oba zavijeta vsak v svojo levo stran.

Z-0059

Kaj sta dolžna storiti pilota zrakoplovov, ki se v letu približujeta v čelo in pri tem obstaja nevarnost trčenje? Oba morata


1	zaviti vsak v svojo levo stran.
2	zaviti vsak v svojo desno stran.
3	izvesti vzpenjajoči zavoj v svojo desno stran.
4	izvesti vzpenjajoči zavoj v svojo levo stran.

Z-0060

Kako se zrakoplovi v zraku izogibajo drug drugemu pri približevanju v čelo?


1	Oba zrakoplova zavijeta v desno.
2	Oba zrakoplova zavijeta v levo.
3	Zrakoplov z motornim pogonom zadrži smer, zrakoplov brez motorja pa zavije v desno.
4	Zrakoplov brez motorja zadrži smer, zrakoplov z motornim pogonom pa zavije v levo.

Z-0061

Kaj mora storiti pilot letala in kaj pilot jadralnega letala, če si letita v čelo na isti višini?


1	Pilot letala se mora izogniti jadralnemu letalu, ker ima le-to prednost.
2	Pilot letala se mora izogniti jadralnemu letalu, ker je njegov zrakoplov bolj krmarljiv.
3	Oba pilota se izogneta drug drugemu v svojo desno stran.
4	Pilot jadralnega letala se mora izogniti letalu, ker je jadralno letalo bolj krmarljivo od letala.

Z-0062

Kaj je dolžan storiti pilot jadralnega letala, če se mu v letu približuje v čelo dvomotorna Cessna?


1	Zaviti mora v levo in dati prednost letalu.
2	Zaviti mora v desno.
3	Takoj mora odpreti zračne zavore in hitro zmanjšati višino, ker ima večmotorno letalo prednost.
4	Zadržati sme smer in hitrost, mora pa povečati pozornost, ker ima jadralno letalo vedno prednost pred zrakoplovom na motorni pogon.

Z-0063

Kateri od navedenih zrakoplovov ima v letu prednost pred ostalimi naštetimi?


1	Jadralno letalo.
2	Zračna ladja.
3	Zrakoplov, ki vleče drugi zrakoplov.
4	Helikopter.

Z-0064

Katera od navedb, ki zadevajo prednost pri križanju poti zrakoplovov v letu, je pravilna?


1	Zrakoplovi normalne kategorije morajo dati prednost ultralahkim zrakoplovom.
2	Letala morajo dati prednost helikopterjem.
3	Letala v prostem letu morajo dati prednost zrakoplovom brez motornega pogona.
4	Ultralahki zrakoplovi morajo dati prednost zrakoplovom normalne kategorije.

Z-0065

Med doletom proti letališču se jadralnemu letalu z leve strani približuje aerozaprega. Kaj je dolžan storiti pilot jadralnega letala v prostem letu?


1	Zaviti mora v levo in se umakniti aerozapregi, ki ima prednost pred jadralnim letalom.
2	Zadržati sme smer in hitrost, ker je desni in ima zato prednost, ter poveča pozornost.
3	Zaviti mora v levo in dati prednost aerozapregi, ki ima vedno prednost pred vsemi drugimi zrakoplovi.
4	Zadržati sme smer in hitrost, ker ima jadralno letalo vedno prednost pred motornim zrakoplovom.

Z-0066

Kateri zrakoplov nima prednosti pri križanju poti jadralnega letala in letala v prostem letu?


1	Letalo.
2	Jadralno letalo.
3	Oba zrakoplova.
4	Nobeden.

Z-0067

Kateri zrakoplov mora dati prednost pri križanju poti dveh letal na isti višini?


1	Večje letalo.
2	Desno letalo.
3	Ultralahko letalo.
4	Letalo, ki ima drugo letalo na svoji desni.

Z-0068

Letalu med vzpenjanjem z leve križa pot drugo letalo, ki vleče jadralno letalo. Kateri zrakoplov je dolžan dati prednost?


1	Aerozaprega.
2	Odvisno od magnetnega kurza posameznega zrakoplova.
3	Letalo v prostem letu.
4	Oba.

Z-0069

Katera od trditev, ki zadevajo prednost zrakoplovov pri pristajanju, je pravilna?


1	Zrakoplov, ki je višji, mora dati prednost nižjemu zrakoplovu, vendar nižjemu zrakoplovu s tem ni dovoljeno, da se postavi pred višji zrakoplov.
2	Zrakoplov, ki je v končnem doletu ali pa je prvi v letališkem krogu, ima prednost pred vsemi ostalimi zrakoplovi.
3	Zrakoplov, ki je najvišji, ima prednost pred ostalimi zrakoplovi, razen v primeru, ko gre za reaktivni zrakoplov, ki ima prednost pred propelerskim zrakoplovom.

Z-0070

Kako boste v zraku prehiteli zrakoplov pred vami?


1	Po levi.
2	Po desni.
3	Z letom pod ali nad njim.
4	Samo z letom pod njim.

Z-0071

Minimalni zahtevani pogoji za SVFR let letala v kontrolni coni ponoči so:


1	Vidljivost vsaj 8 km, pilot mora imeti ves čas vidni kontakt s tlemi in z roba letališča mora razločno videti doletne luči, luči na stezi in luči za označevanje ovir.
2	Letalo mora biti pod radarskim nadzorom.
3	Letalo mora biti opremljeno za IFR in imeti mora transponder z javljanjem višine.
4	Pilot mora imeti licenco IFR in letalo mora biti opremljeno za IFR.

Z-0072

Za nočno letenje se na teritoriju Republike Slovenije šteje čas letenja med


1	sončnim zahodom in sončnim vzhodom.
2	pol ure pred sončnim zahodom in pol ure po sončnem vzhodu.
3	eno uro po sončnem zahodu in eno uro po sončnem vzhodu.
4	pol ure po sončnem zahodu in pol ure pred sončnim vzhodom.

Z-0073

Ob kateri uri morate najkasneje pristati z zrakoplovom na teritoriju Republike Slovenije, če tistega dne sonce zaide ob 20:15, izpita za nočno letenje pa nimate? Ob


1	19:45.
2	20:15.
3	20:45.
4	21:15.

Z-0074

Koliko znaša minimalna zahtevana vidljivost za vizualno nočno letenja?


1	8 km.
2	10 km.
3	12 km.
4	15 km.

Z-0075

Največja dovoljena hitrost hrbtnega vetra pri pristajanju športnih letal na teritoriju Republike Slovenije je


1	3 m/sec.
2	4 m/sec.
3	5 m/sec.
4	6 m/sec.

Z-0076

Koliko letal sme hkrati leteti v območju letališča pri vizualnem nočnem letenju?


1	Samo eno letalo.
2	Dve letali.
3	Tri letala.
4	Štiri letala.

Z-0077

Katera minimalna reševalna oprema se priporoča na krovu nekomercialnega leta enomotornega kopenskega letala, če leti nad morjem na takšni razdalji od obale, da v primeru odpovedi motorja ne doseže kopnega?


1	Ustrezno število rešilnih splavov za sprejem vseh oseb na krovu.
2	Ustrezno število rešilnih splavov za sprejem vseh oseb na krovu in po eden rešilni jopič za vsako osebo na krovu.
3	Po eden rešilni jopič ali ustrezna naprava za plavanje za vsako osebu na krovu.

Z-0078

Katera minimalna reševalna oprema je zadostna na krovu daljšega nekomercialnega leta kopenskega letala nad vodo na razdalji, večji od 50 NM in največ 100 NM od kopnega, primernega za zasilni pristanek?


1	Ustrezno število rešilnih splavov za sprejem vseh oseb na krovu.
2	Ustrezno število rešilnih splavov za sprejem vseh oseb na krovu in po eden rešilni jopič za vsako osebo na krovu.
3	Po eden rešilni jopič ali ustrezna naprava za plavanje za vsako osebu na krovu.

Z-0079

Katera kopenska letala morajo imeti pri daljšem nekomercialnem letenju nad vodo na oddaljenosti več kot 100 NM od kopna, kjer je mogoč zasilni pristanek, poleg ustreznega števila rešilnih jopičev na krovu še ustrezno število reševalnih splavov in opremo za izvajanje pirotehničnih signalov v sili?


1	Vsa enomotorna in večmotorna letala.
2	Samo večmotorna letala.
3	Samo enomotorna letala.

Z-0080

Katera je tista razdalja od kopna, kjer je mogoč zasilni pristanek, na kateri že morajo imeti pri daljšem nekomercialnem letenju nad vodo tudi večmotorna kopenska letala, ki lahko nadaljujejo let z enim nedelujočim motorjem, poleg ustreznega števila rešilnih jopičev na krovu še ustrezno število reševalnih splavov in opremo za izvajanje pirotehničnih signalov v sili?


1	50 NM.
2	100 NM.
3	200 NM.

Z-0081

Kako pogosto mora državni tehnični inšpektor preverjati sposobnost zrakoplovov za zračno plovbo?


1	Vsaki dve leti in po vsakem trdem pristanku.
2	Enkrat letno, pred prodajo in po popravilu.
3	V roku enega leta po zadnjem pregledu, po večjem popravilu in po generalni reviziji.
4	Vsako leto pred pričetkom letalske sezone.

Z-0082

Kdo je dolžan zagotoviti, da osebje, ki vzdržuje zrakoplov, z ustreznimi vpisi v dokumente o vzdrževanju zrakoplova potrjuje, da je zrakoplov sposoben za letenje?


1	Lastnik oziroma upravljalec.
2	Vodja zrakoplova.
3	Mehanik, ki je dela izvajal.

Z-0083

Kdo izdaja dovoljenje za delo radijske postaje v zrakoplovu?


1	Zveza radioamaterjev Slovenije.
2	Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto republike Slovenije.
3	Telekom.
4	Uprava republike Slovenije za civilno letalstvo.

Z-0084

Predpisana oznaka nacionalne pripadnosti zrakoplova, registriranega v Republiki Sloveniji, je


1	državna zastava Republike Slovenije in oznaka S5.
2	državna zastava Republike Slovenije.
3	štirimestna oznaka, sestavljena iz določene kombinacije črk.
4	poljubno štirimestno število.

Z-0085

Registrska oznaka letala oz. helikopterja, registriranega v Republiki Sloveniji, je


1	štirimestna oznaka, sestavljena iz določene kombinacije črk in številk.
2	šestmestna oznaka, sestavljena iz določene kombinacije črk in številk.
3	oznaka S5.
4	določena kombinacija treh črk.

Z-0086

Kaj je dolžan ukreniti pilot zrakoplova, če dobi odobrenje kontrole letenja, ki pomeni kršenje pravil?


1	Sprejeti mora odobrenje, ker pilot ni odgovoren za kršenje pravil.
2	Sprejeti mora odobrenje in obvestiti kontrolo letenja, ko dejansko pride do kršenja pravil.
3	Zavrniti mora odobrenje, kot je izrečeno, in zahtevati, da se le-to spremeni.
4	Sprejeti mora odobrenje in obvestiti kontrolo letenja, da misli, da bo prišlo do kršenja pravil.

Z-0087

PiIot lahko postopi drugače, kot je izrečeno v odobrenju kontrole letenja, če


1	se le-to ne sklada z izpolnjenim planom leta.
2	razmere v sili zahtevajo takojšnje ukrepanje.
3	je le-to v nasprotju z objavljenimi postopki.
4	s tem ne ogroža ostalega zračnega prometa.

Z-0088

V primeru, ko mora pilot zaradi nepredvidenih okoliščin odstopiti od odobrenja kontrole letenja, je dolžan


1	s ponavljanjem depeše o tem obvestiti vse zadevne kontrole letenja.
2	oddati splošni klic in navesti podrobnosti o odstopanju od odobrenja kontrole letenja.
3	takoj obvestiti merodajno kontrolo letenja in pridobiti spremenjeno odobrenje.
4	obvestiti Zrakoplovno informacijsko službo.

Z-0089

Kakšen je priporočeni postopek, če pilot zrakoplova sprejme signal ELT?


1	Z uporabo ničelne metode mora poizkusiti določiti mesto, od koder prihaja signal.
2	Obvestiti mora najbližjo kontrolo letenja po radijski zvezi ali po telefonu.
3	S pomočjo radijskega kompasa mora poizkusiti določiti smer signala.
4	Pričeti mora z akcijo iskanja in reševanja, če je zrakoplov za to opremljen.

Z-0090

Kateri mod in kod transponderja sta rezervirana za primer odpovedi radijske postaje?


1	A 7700.
2	A 7500.
3	A 0077.
4	A 7600.

Z-0091

V primeru, ko ga prestreže vojaški zrakoplov, mora pilot prestreženega zrakoplova poizkusiti dobiti radijsko zvezo z zrakoplovom prestreznikom na frekvenci


1	126,7 MHz.
2	122,8 MHz.
3	121,5 MHz.
4	123,5 MHz.

Z-0092

Kaj je dolžan storiti pilot VFR zrakoplova, ki ga prestreže vojaški zrakoplov?


1	Poskusiti mora dobiti radijsko zvezo z zrakoplovom prestreznikom na frekvenci 121,5 MHz in se ravnati s skladu s signali za prestrezanje.
2	Na transponder mora nastaviti A 7700.
3	Z ustreznimi signali mora potrjevati sprejem navodil zrakoplova prestreznika.
4	Vsi gornji odgovori so pravilni.

Z-0093

Na preletu se vam z leve približa vojaško letalo, leti nekaj časa vzporedno z vami, nato pa izvede oster vzpenjajoči zavoj v levo. Kaj to pomeni?


1	Prestreženi ste, sledite mi!
2	Pristanite na letališče, ki je v smeri mojega leta!
3	Takoj zapustite prepovedano področje!
4	Lahko nadaljujete!

Z-0094

Na preletu se vam ob levo krilo postavi vojaški prestreznik, leti nekaj časa vzporedno z vami, nato pa pomaha s krili in prične blago zavijati v desno. Kaj to pomeni?


1	Prestreženi ste, sledite mi!
2	Takoj zapustite prepovedano območje!
3	Lahko nadaljujete!
4	Takoj se vrnite na matično letališče!

Z-0095

Na preletu se znajdete v neposredni bližini vam neznanega letališča. Približa se vam vojaško letalo, kroži okoli vas, maha s krili in nato spusti kolesa. Kaj to pomeni?


1	Lahko nadaljujete!
2	Prestreženi ste, pristanite na letališče pod vami!
3	Takoj zapustite letališko cono!
4	Zapustite letališko cono in pristanite na najbližje športno letališče!

(a)	Mala hitrost križarjenja.
(b)	Velika vzletna razdalja.
(c)	Kratka vzletna razdalja.
(d)	Visok nivo hrupa.
(e)	Velika hitrost križarjenja.
(f)	Velika navpična hitrost vzpenjanja.

a)	`34004KT 9999 SCT040 SCT100 M05/MO8 Q1014 NOSIG=`
b)	`23015KT 8000 BKN030 OVC070 17/14 Q1009 BECMG 4000=`
c)	`16002KT 0100 FG SCT300 6/6 Q1022 BECMG 1000=`
d)	`05016G33KT 8000 OVC015 08/06 Q1028 NOSIG=`

a)	`151850Z 21003KT 8000 SCT250 12/M08 Q1028 NOSIG=`
b)	`151850Z 06018G30KT 5000 BR OVC010 04/01 Q1024 NOSIG=`
c)	`151850Z 15003KT 6000 SCT120 05/04 Q1032 BECMG 1600=`
d)	`151850Z 25010KT 4000 BR BKN012 OVC030 12/10 Q1006 TEMPO 1500=`

a)	`34004KT 7000 MIFG SCT260 09/08 Q1019 NOSIG=`
b)	`27019G37KT 9999 BKN050 18/14 Q1016 NOSIG=`
c)	`00000KT 0100 FG VV001 11/11 Q1025 BECMG 0500=`
d)	`26012KT 8000 -SHRA BKN025TCU 16/12 Q1018 NOSIG=`

TAS	115 kt
OAT	20°C na morskem nivoju
višina	8.000 ft
Tablica kalibriranja brzinomera
	KIAS	40	50	60	70	80	90	100	110	120
	KCAS	46	53	60	69	78	88	97	107	117

a)	Vrtimo selektor radialov, da dobimo iglo CDI v sredino in da se pojavi napis TO.
b)	Prekontroliramo identifikacijski signal.
c)	Prekontroliramo, da smo nastavili pravilno frekvenco.
d)	Obrnemo zrakoplov v magnetni kurz, enak odčitku na selektorju radialov.

a)	Težko letalo.
b)	Velika hitrost.
c)	Mala hitrost.
d)	Uvlečene naprave za povečevanje vzgona.
e)	Pristajalna konfiguracija.
f)	Število motorjev.

	masa (lb)	ročica (in)	moment (lbxin)
osnovna prazna masa	1495,0	101,4	151593,0
pilot in potnik	380,0	64,0	_________
gorivo 30 USA gal	_________	96,0	_________

	masa (lb)	moment/1000 (lbxin)
osnovna prazna masa	1350	51,5
pilot in potnik spredaj	340	_________
gorivo (polni stand. rezervoarji)	_________	_________
olje 8 qt.	_________	-0,2

barometrska višina	2.000 ft
temperatura	40°C
masa letala	2100 lb
veter	hrbtni 4 kt
steza	asfalt

barometrska višina	4.000 ft
temperatura	15°C
masa letala	2300 lb
veter	mirno
steza	asfalt

barometrska višina	0 ft
temperatura	standardna
masa letala	1900 lb
veter	mirno
steza	travnata, suha

barometrska višina	1.000 ft
temperatura	30°C
masa letala	2300 lb
veter	čelni 9 kt
steza	asfalt

barometrska višina	3.000 ft
temperatura	20°C
masa letala	2300 lb
veter	mirno
steza	travnata, suha

barometrska višina	1.500 ft
temperatura	30°C
masa letala	2300 lb
veter	mirno
steza	asfalt

barometrska višina	6.000 ft
temperatura	20°C nad standardno
moč motorja	60%
veter	mirno